Jedro

Agrarna skupnost ne more stvarnopravno razpolagati z nepremičninami, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, četudi so ti člani agrarne skupnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se izpodbijani sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v zemljiškoknjižnem postopku na predlog Agrarne skupnosti R. - P. vknjižilo služnostno pravico pri nepremičninah parc. št. 1/1. 1105/1 in 1018/1, vse k.o. R. Ko so v uvodu sklepa navedeni predlagatelji za ta vpis izvedeli, so vložili ugovor. Sodišče je njihovim ugovorom z izpodbijanim sklepom ugodilo in zemljiškoknjižne sklepe o vknjižbi služnostne pravice razveljavilo, zavrnilo zemljiškoknjižne predloge za vpise, izbrisalo vpise, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanih sklepov o vpisu in zaznamovalo zavrnitev vpisov.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo Agrarna skupnost R - P. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da bo ugovor predlagateljev zavrnjen. Navaja, da Agrarna skupnost ni pravna oseba, marveč je v skladu z 2. členom ZPVAS skupnost pravnih in fizičnih oseb. Zato je razumljivo, da nasprotna udeleženka ne more biti lastnica predmetnih nepremičnin. Vendar pa nasprotna udeleženka skladno z zakonom in statutom agrarne skupnosti s predmetnimi nepremičninami upravlja in z njimi gospodari na račun svojih članov. Statut jo izrecno pooblašča, da sklepa služnostne pogodbe skladno z določili statuta. Pri tem samo dejstvo, da agrarna skupnost v zemljiški knjigi ni označena kot imetnica pravic, ne more biti odločilno. Pritožba meni, da je stališče sodišča prve stopnje neskladno z načelom pravne varnosti, ki je zajeta v 2. členu Ustave RS. Če bi držalo, kot sklepa sodišče prve stopnje, bi pomenilo, da sklepi nikoli ne morejo postati pravnomočni. Dejansko število solastnikov namreč zaradi nedokončanih zapuščinskih postopkov ni znano.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da agrarna skupnost ni pravna oseba (2. odst. 2. člena ZPVAS (1)). Ker je tako, tudi ne more biti nosilec pravic in obveznosti ter seveda tudi nima razpolagalne sposobnosti. Ker je tako že na abstraktni ravni, velja, da ne more veljavno razpolagati s stvarnimi pravicami. Še posebej pa ne more razpolagati s stvarnimi pravicami drugih oseb.

Pa tudi konkretno: ne le, da te sposobnosti agrarna skupnost nima na abstraktni ravni. Četudi bi jo na abstraktni ravni imela, agrarna skupnost sploh ni zemljiškoknjižni subjekt v zvezi s spornimi nepremičninami. Agrarna skupnost je sicer pravna skupnost ter iz nje izvirajo določeni pravni učinki (primerjaj npr. 11. člen ZPVAS), a nikakor ne takšni, da bi bila nosilec stvarnopravnih pravic. Torej: četudi bi bilo pri spornih nepremičninah v zemljiški knjigi vpisano ime agrarne skupnosti (glej 12. člen ZPVAS) - v obravnavani zadevi pa niti to ni - bi bili nosilci pravic še vedno fizične in pravne osebe. Bodisi kot solastniki (prva alineja 12. člena ZPVAS) bodisi kot skupni lastniki (2. alineja 12. člena ZPVAS).

V obravnavani zadevi pa je stvar še bolj preprosta. V zemljiški knjigi so vpisane zgolj fizične osebe s svojimi solastniškimi deleži. Le-te so torej upravičene obremenjevati svoje solastninske deleže. Razlogi sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na ustroj in pravila zemljiškoknjižnega prava, so pravilni. Pritožba ni utemeljena. Podani tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Ker je tako, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 3. odst. 161. člena ZZK-1 (2), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. list RS, št. 5/1994 do Ur. list RS, št. 51/2004).

(2) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/2003)