Jedro

Ob tem se tudi pritožbeno sodišče seveda zaveda, da namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja dobrih pogojev za varstvo, ni optimalna in zaželena in da posega tako v njegove pravice kot potencialno tudi v pravice drugih gojencev in/ali osebja.

Pritožbeno sodišče je, tako kot je bilo sodišče prve stopnje, pred težavno nalogo, ki se v resnici ne tiče sodnega odločanja, pač pa gre za sistemski problem na ravni države, ki nima dovolj ustreznih varstvenih kapacitet za osebe, kot je g. A. A. Glede na strokovna mnenja, pridobljena v tem postopku, pa je izpodbijana odločitev še najmanj slaba in v obstoječi "skrajni sili" sprejemljiva oz. sodišču niti ne pušča izbire manj slabe alternative.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (SVZ) X. za čas enega leta šteto od sprejema (I.), do sprostitve mesta pa se mu podaljša zadržanje v varovanem oddelku SVZ Y., najdlje pa do 25. 7. 2025 (II.).

2.Zoper sklep se pritožuje Dom X., ki pravi, da niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji za namestitev nasprotnega udeleženca pri njem, in sicer ni pogoja po 6. tč. 1. odst. 74. čl. Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), saj na varovanem oddelku nima ustreznih programov oskrbe, ne izvaja ustreznih terapevtskih metod in ne razpolaga z ustreznim kadrom. Poudarja, da v daljšem časovnem obdobju, treh in več let, ni pričakovati, da bi bil sklep sodišča realiziran, saj je v čakanju na realizacijo že pred njim 7 sodnih sklepov. Psihiatrinja, ki je prihajala v SVZ X. enkrat tedensko, je podala odpoved, ki je priložena pritožbi, tako da so trenutno celo brez. Pritožnik opozarja, da ne izvaja posebnih varovalnih ukrepov, kar pomeni, da je bivanje g. A. A. pri njih lahko ogožujoče tako zanj kot za druge stanovalce in osebje. Menijo, da premeščanje iz SVZ Y., kjer se g. A. A. trenutno nahaja, ni rešitev, ki bi zagotovila potrebne storitve. Predlaga razveljavitev sklepa.

3.Ostali udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ugotovitvam sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogojev za sprejem v varovani oddelek brez privolitve pri g. A. A. pritožba ne nasprotuje, in je torej nesporno, da so glede osebe g. A. A. izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek v socialnovarstvenem zavodu na podlagi 75. čl. v zvezi s 74. čl. ZDZdr; g. A. A. trpi za hudo obliko duševne motnje (duševna manjrazvitost z agresivnim vedenjem neznanega vzroka), ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, ima agresivne izbruhe in obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo ogrozil svoje ali tuje zdravje, življenje in premoženje. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno oziroma ni več primerno, potrebuje pa stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.

6.Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri socialno varstvenega zavoda, ki naj osebo sprejme ter obdobju zadržanja v varovanem oddelku (2. odst. 48. čl. ZDZdr).

7.Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske kot tudi kadrovske zmožnosti omejene in zapolnjene tako pri pritožniku kot tudi pri ostalih verificiranih socialnih zavodih za sprejem oseb s težavami v duševnem zdravju. Zaradi dejanske prezasedenosti oz. omejenih prostorskih in kadrovskih kapacitet socialno varstvenih ustanov pa se utemeljenega predloga za namestitev oz. njeno podaljšanje ne sme zavrniti. Ravno zato se izpodbijani sklep izrecno glasi tako, da je SVZ X. g. A. A. dolžan sprejeti ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih. Sodišče prve stopnje ni prezrlo tega podatka, ki ga pritožnik izpostavlja v pritožbi, da je takih sklepov pred obravnavanim sedem.

8.Ob tem se tudi pritožbeno sodišče seveda zaveda, da namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja dobrih pogojev za varstvo, ni optimalna in zaželena in da posega tako v njegove pravice kot potencialno tudi v pravice drugih gojencev in/ali osebja. Vse to je imelo pred očmi že sodišče prve stopnje, kar je v celoti korektno navedlo (glej 12. tč. obrazložitve na str. 7 izpodbijanega sklepa).

9.Pred odločitvijo o podaljšani namestitvi g. A. A. v SVZ, ki je hkrati tudi odločitev o njegovi premestitvi iz SVZ Y. v pritožnikov SVZ, je prvostopenjsko sodišče zavedajoč se problematike prezasedenosti zavodov izvedlo vse napore, da bi določilo najprimernejše varstvo za g. A. A. (glej tč. 11 na str. 7 izpodbijanega sklepa).

10.Glede izbire najustreznejšega SVZ se je sodišče prve stopnje kot ključno oprlo na mnenje lečeče psihiatrinje, ki ga je podprla tudi sodna izvedenka, da je g. A. A. treba premestiti. Ta presoja temelji torej na oceni okoliščin, za katero je bilo potrebno posebno znanje, ki ga sodišče samo nima. Gre za redko situacijo, ki pa je razumno obrazložena in pritožbeno sodišče v prepričljivost teh razlogov ne dvomi: SVZ X. bo za g. A. A. novo okolje, neobremenjeno s številnimi stresnimi situacijami in agresivnimi epizodami, ki jih je g. A. A. povzročal v SVZ, v katerem se trenutno nahaja. Formalno sta oba SVZ enakovredna, gre za verificiran zavod za institucionalno varstvo odraslih s težavami v duševnem zdravju, torej X. enak SVZ kot je ta, v katerem se g. A. A. trenutno nahaja. Pritožbeno sodišče razume izraženo skrb pritožnika o potencialni nevarnosti za podobne konflikte oz. agresivne izbruhe, kot so se dogajali v SVZ Y., a hkrati obstaja možnost, da bo sprememba okolja (ob spremenjeni medikamentozni terapiji) vendarle ugodno vplivala na g. A. A., ob že obstoječem dejstvu, da je bivanje v SVZ Y. postalo nevzdržno.

11.Pritožbeno sodišče je, tako kot je bilo sodišče prve stopnje, pred težavno nalogo, ki se v resnici ne tiče sodnega odločanja, pač pa gre za sistemski problem na ravni države, ki nima dovolj ustreznih varstvenih kapacitet za osebe, kot je g. A. A. Glede na strokovna mnenja, pridobljena v tem postopku, pa je izpodbijana odločitev še najmanj slaba in v obstoječi "skrajni sili" sprejemljiva oz. sodišču niti ne pušča izbire manj slabe alternative.

12.Na podlagi vsega navedenega je senat pritožbenega sodišča sklenil, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne, kljub številnim utemeljenim očitkom (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 42. Zakona o nepravdnem postopku).

-------------------------------

1O tem v podobnih zadevah Vrhovno sodišče RS II Ips 71/2019, VS RS II Ips 51/2019, kar ustrezno navaja že sodišče prve stopnje.

Zveza:

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 48, 48/2, 74, 74/1, 74/1-6, 75, 79

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.