Jedro

Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik, mora izkazati svojo aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga ter materialnopravno predpostavko za začetek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je predlagateljica stečajnega postopka pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se sklep razveljavi, predlogu za uvedbo stečajnega postopka ugodi in stečajni postopek začne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da bo odgovorilo samo na tiste (laične) pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Že sodišče prve stopnje je pritožnici namreč pravilno pojasnilo, da v okviru stečajnega postopka ne more reševati med strankama odprtih vprašanj, ki se nanašajo na vprašanje, kdaj bo nastopila obveznost plačila davkov in prispevkov iz naslova plač oziroma zakaj ni prišlo do odobritve in izplačila sredstev s strani Javne agencije za ....

5. Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik, mora izkazati svojo aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga (prim. 3. točka 231. člena ZFPPIPP) ter materialnopravno predpostavko za začetek stečajnega postopka, to je, da je dolžnik postal insolventen (50. člen ZFPPIPP). Predlog za začetek stečajnega postopka je tako upravičen vložiti tisti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka. Zakon dolžniku dopušča, da to verjetnost izpodbija (2. odstavek 235. člena ZFPPIPP), kar je dolžniku v tem postopku uspelo. Ni sporno, da sta predlagateljica in dolžnik s sodno poravnavo uredila predlagateljičino delovno razmerje za čas od 6.10.2015 do 31.5.2017, vendar pa sta hkrati tudi določila (odložni) pogoj za izplačilo plač dolžnici, to pa je, da Javna agencija za ... odobri in izplača sredstva iz naslova plače toženki. Nastanek dolžnikove obveznosti je bil torej odvisen od negotovega dejstva, ki se je uresničil le delno in le za določene mesece (v tem delu je dolžnik svojo obveznost izpolnil), za preostale mesece (zadnje tri v letu 2015 in od novembra 2016 dalje) pa s strani Javne agencije sredstev iz naslova plače toženki niso bila odobrena in izplačana. Zakaj ne, ni stvar tega postopka, kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, saj je za odločitev bistveno, da Javna agencija sredstev ni izplačala, s tem pa ni nastala obveznost dolžnika iz naslova plač predlagateljici. To posledično pomeni, da predlagateljica za sporno obdobje nima terjatev do dolžnika ne iz naslova plač, ne iz naslova obračuna davkov in prispevkov. Ne drži pritožbena navedba, da je obveznost dolžnika obstajala neodvisno od izpolnitve obveznosti agencije, saj iz sklenjene sodne poravnave izhaja ravno nasprotno: obveznost dolžnika je bila vezana na izplačilo sredstev iz naslova plače toženke s strani Javne agencije, do česar pa ni prišlo.

6. Ker torej predlagateljica (še) ni upnica dolžnika, ni aktivno procesno legitimirana za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Te pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje predlagateljica s pritožbenimi razlogi (ki se primarno nanašajo na vprašanje insolventnosti dolžnika in osebne okoliščine predlagateljice), ne more izpodbiti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

7. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.