na podlagi katerih je ocenilo, da so mesečni stroški preživljanja otroka 480,00 EUR, ker so v skladu s potrebami otroka

12.Tožnik je lastnik psa ovčarja. Za hrano porabi 25,00 EUR mesečno, poleg tega pa še letno za zdravila in za cepljenje 80,00 EUR. Dodatno plačuje tudi obvezni ZZGS zbornični prispevek 8,35 EUR letno in strošek za vzdrževanje gozdnih cest 15,00 EUR letno.

36.Trditvena podlaga nasprotnega udeleženca v postopku pred sodiščem prve stopnje, ob upoštevanju listin in zaslišanja udeležencev, argumentacija sodišča prve stopnje v luči pritožbenih navedb, ne daje podlage, da bi pritožbeno sodišče podvomilo v dokazno oceno sodišča prve stopnje glede višine (povprečne) mesečne plače, ki jo prejemata udeleženca.

Jedro

37.Tudi iz primerjave bančnih izpiskov in plačilnih list za predlagateljico izhaja, da so dodatki, kot so označeni na bančnih izpiskih, namenjeni plačilu prevoznih stroškov, znesek 960,61 EUR, ki je bil izplačan predlagateljici aprila 2023 pa predstavlja jubilejno nagrado.

13.Nasprotni udeleženec v pritožbi povzema seznam plačil za (oba) otroka od leta 2022 dalje.

Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je mesečna plača nasprotnega udeleženca nekoliko nižja od mesečne plače predlagateljice.

Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje izrazil željo, da bi stiki z otrokom potekali po vsakokratnem njunem dogovoru. Takemu predlogu je sodišče prve stopnje sledilo tudi iz razloga, ker je enak predlog dal CSD na podlagi razgovora z udeležencema in hčerama, ob upoštevanju trditev nasprotnega udeleženca, da ni moč opredeljeno določiti stikov zaradi njegovih službenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo tudi druge objektivne dejavnike, torej ne le subjektivnih dejavnikov (željo otroka), ko je skozi vrednostna merila iz določbe 141. člena DZ, ki v ospredje postavlja otroka, ki je nosilec pravice do stikov z obema staršema, presojalo s kakšnimi stiki se zagotavljajo koristi otroka.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da ima predlagateljica mesečne stroške stanovanjskega kredita, ki ga je najela za poplačilo vlaganj nasprotnega udeleženca v hišo njenih staršev, v ta namen pa je porabila tudi izplačano zavarovalnino v višini 4.145,10 EUR, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, izhaja pa iz trditvene podlage in izvedenih dokazov, zato so drugačne pritožbene trditve neutemeljene.

14.Predlagateljica po pozivu nasprotnega udeleženca ni dostavila vseh listin - plačilnih listov in bančnih izpiskov za leto 2023. Predlagateljica ni predložila plačilnih listov za obdobje od maja do decembra 2023 in ni dostavila vseh plačilnih listov za leto 2023. Plačilne liste za september, oktober in november 2023 je vložila na naroku, zato nasprotni udeleženec ni imel časa, da bi te listine proučil. Sodišče nasprotnemu udeležencu oziroma njegovi pooblaščenki ni dostavilo vseh plačilnih list predlagateljice.

Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da nasprotni udeleženec plačuje najemnino za službeno stanovanje, da je lastnik kmetijskih in gozdnih površin, na katerih po pritožbenih navedbah želi postaviti hišo, da bi si uredil stanovanjski problem in da je lastnik 500 g zlata.

Izrek

Ni odločilna okoliščina, da je nasprotni udeleženec prodal zlato, da je dobil denar v zvezi z gradnjo hiše, ker je tudi predlagateljica obremenjena s stanovanjskim kreditom.

15.Sodišče pri določitvi preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca ni upoštevalo, da ima predlagateljica bistveno višje mesečne dohodke kot nasprotni udeleženec in ne samo nekoliko višje, kot je zapisalo v sklepu. Iz plačilnih listov in bančnih izpiskov izhaja, da je predlagateljica prejela: za januar 2023 2.151,84 EUR in dodatek v višini 288,96 EUR, za februar 2023 2.183,16 EUR in dodatek v višini 202,23 EUR, za marec 2023 2.243,69 EUR in dodatek v višini 960,61 EUR, za junij 2023 2.437,02 EUR in dodatek 309,41 EUR, za julij 2023 2.207,37 EUR in dodatek 274,51 EUR, za avgust 2023 2.155,19 EUR in dodatek 245,65 EUR, za september 2023 je prejela 2.202,60 EUR in dodatek 303,41 EUR, za oktober 2023 2.207,00 EUR in dodatek 274,51 EUR, za november 2023 2.228,96 EUR in dodatek 288,96 EUR. Mesečni dohodki predlagateljice tako niso 2.100,00 EUR, marveč 2.500,00 EUR. Iz plačilnih listov izhaja, da predlagateljica dobiva dodatno plačo, ki ne predstavlja potnih stroškov, kot je na glavni obravnavi predlagateljica zavajala sodišče. Dodatki k plači niso del plače in niso potni stroški.

Ni tudi odločilno dejstvo, da nasprotni udeleženec letno plačuje obvezni ZZGS zbornični prispevek v višini 8,35 EUR in strošek za vzdrževanje gozdnih cest 15,00 EUR.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v III. tč. izreka sklepa znesek "240,00" nadomesti z zneskom "225,00 EUR".

16.Predlagateljica dobiva dodatne dohodke s prodajo kozmetike X. na domu. Nasprotni udeleženec je opravil razgovor s predstavnico X., ki je povedala, da nobeden ne prodaja njihovih izdelkov zastonj, da prodajalci dobijo 30 % od vrednosti prodanih izdelkov ali pa imajo poleg redne službe sklenjeno pogodbo, da prodajajo izdelke in je zaslužek 16 % od vrednosti prodaje. Že v času skupnega življenja je predlagateljica vabila ljudi na predstavitve.

Glede na ta dejstva in ker je varstvo in vzgoja otroka na predlagateljici, bi bila odločitev sodišče prve stopnje, da vsak udeleženec krije polovico mesečnih potreb otroka, pravilna, vendar je sodišče prve stopnje spregledalo trditve nasprotnega udeleženca,

40.da predlagateljica poleg plače zasluži tudi s prodajo kozmetike X.

17.Sodišče ni upoštevalo, da je predlagateljica februarju 2023 prejela izplačilo zavarovalnine v višini 4.145,10 EUR.

Na te navedbe je predlagateljica odgovorila, da "kozmetiko pri X., d. o. o. zgolj naroči zase in znance, kar plača po položnici, ki jo znancem nato odnese, le ti pa ji povrnejo kupnino po enaki ceni, kot jo plača predlagateljica, zato predlagateljica s prodajo kozmetike nima nobenega dodatnega zaslužka."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

42.Iz trditev udeležencev pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi nasprotna udeleženka iz tega naslova lahko pridobivala dodatne zaslužke, kaj več od tega pa nasprotni udeleženec glede na trditve in dokaze v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazal, s tem, da so pritožbene navedbe, da prodajalci dobijo 30 % od vrednosti prodanih izdelkov in da je imela predlagateljica že v času skupnega življenja predstavitve te kozmetike za stranke, nedopustne pritožbene novote.

18.Predlagateljica je nasprotnemu udeležencu izplačala 40.000,00 EUR iz naslova delitve skupnega premoženja, s tem pa rešila stanovanjski problem, nasprotni udeleženec pa si zaradi visokih cen nepremičnin ni mogel kupiti primernega stanovanja ali hiše, zato je primoran graditi v kraju, kjer ima gradbeno parcelo, ki pa zaradi svojih lastnosti potrebuje posebno ureditev, kar terja znatna finančna sredstva. Nepremičnine, ki so v lasti nasprotnega udeleženca, so nizke vrednosti, nasprotni udeleženec pa zlata nima več, ker ga je prodal, ker je potreboval denar, za ureditev gradbene parcele.

To dejstvo pa terja drugačno porazdelitev preživninskega bremena in sicer da je predlagateljica dolžna kriti nekaj več kot 53 %, nasprotni udeleženec pa nekaj manj kot 47 % mesečnih preživninskih potreb otroka, kar pomeni, da je mesečna preživninska obveznost nasprotnega udeleženca 225,00 EUR.

III. Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitev pritožbenega sodišča

Odgovora na pritožbo

Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz I. tč. sklepa pritožbenega sodišča, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

19.Predlagateljica po pooblascenki in otrok v laičnem odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev. Predlagateljica zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

Glede stroškov pritožbenega postopka

Na podlagi 55. in 101. člena ZNP-1 o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Postopek se je vodil v skupnem interesu udeležencev zaradi koristi otroka, zato mora vsak udeleženec kriti svoje stroške postopka. Okoliščine konkretnega primera tudi ne terjajo drugačne odločitve glede povrnitve pritožbenih stroškov, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa, s tem, da se predlagateljica v odgovoru na pritožbo vsebinsko ni določno opredelila do odločilnih dejstev, s katerimi nasprotni udeleženec izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Iz teh razlogov mora predlagateljica sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Odločitev sodišča prve stopnje

Glede utemeljenosti pritožbe

-------------------------------

1Rojena ... 2007 - v nadaljevanju označena (tudi) kot otrok.

20.Pritožba je delno utemeljena.

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se mladoletna A. A. dodeli v varstvo in vzgojo predlagateljici (I), da stiki otroka z nasprotnim udeležencem potekajo po vsakokratnem dogovoru med otrokom in nasprotnim udeležencem (II), da je nasprotni udeleženec dolžan od 1. 9. 2022 dalje za preživljanje otroka prispevati mesečno preživnino v višini 240,00 EUR do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje do plačila, da je tako določeno preživnino nasprotni udeleženec dolžan nakazovati na osebni račun predlagateljice, odprt pri B., d. d., št. SI56 ... (III), da se ugotovi, da je nasprotni udeleženec preživninsko obveznost do otroka, kot je določena v III. točki izreka sklepa do zaključka glavne obravnave delno izpolnil s plačili: za september 2022 125,00 EUR dne 26. 9. 2022, za oktober 2022 125,00 EUR dne 5. 11. 2022, za november 2022 125,00 EUR dne 12. 12. 2022, za december 2022 125,00 EUR dne 1. 1. 2023, za januar 2023 125,00 EUR dne 18. 2. 2023, za februar 2023 125,00 EUR dne 18. 3. 2023, za marec 2023 125,00 EUR dne 16. 4. 2023, za april 2023 125,00 EUR dne 17. 5. 2023, za maj 2023 125,00 EUR dne 18. 6. 2023, za junij 2023 125,00 EUR dne 14. 7. 2023, za julij 2023 125,00 EUR dne 12. 8. 2023, za avgust 2023 125,00 EUR dne 21. 9. 2023, za september 2023 125,00 EUR dne 19. 10. 2023, za oktober 2023 125,00 EUR dne 20. 11. 2023, za november 2023 125,00 EUR dne 27. 12. 2023 (IV), da je nasprotni udeleženec dolžan do pravnomočnosti sklepa zapadle in neplačane zneske preživnine iz III. točke izreka sklepa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, upoštevaje delna plačila iz IV. točke izreka tega sklepa in morebitna kasnejša plačila preživnine, plačati v roku petnajstih dni od pravnomočnosti sklepa, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa je dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestila pristojnega centra za socialno delo (V), da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VI).

2V izreku sklepa je izostala oznaka valute.

3Nasprotni udeleženec na strani 2 in 3 pritožbe podrobno opisuje razloge, ki so povezani z odprtjem prehoda iz stanovanja udeležencev do staršev predlagateljice in v zvezi z ureditvijo sobe za starejšo hčer (B. A.).

Glede kršitev nepravdnega postopka

4Podrobneje glej pritožbo na strani 16 - 17.

Povzetek pritožbenih navedb

21.Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členov ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

5Glej 11.-14. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

6Glej 15. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

2. Nasprotni udeleženec v (obsežni) laični pritožbi navaja, da izpodbija II., III. in IV. tč. izreka sklepa in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi stike otroka z nasprotnim udeležencem enkrat na teden od ponedeljka do petka po šoli po vsakokratnem medsebojnem dogovoru, enkrat mesečno med vikendom od petka po končani šoli do ponedeljka zjutraj do odhoda v šolo po vsakokratnem medsebojnem dogovoru, med počitnicami v času šolskega pouka oziroma prazniki in dela prostih dni vsake druge počitnice med šolskim letom ter vsak drugi praznik in dela prosti dan, v času poletnih počitnic teden v juliju in teden v avgustu ali štirinajst dni v juliju ali štirinajst dni v avgustu, da je nasprotni udeleženec od 1. 3. 2023 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR, IV. tč. pa se spremeni tako, da "se upoštevajo plačila in prispevki, kot izhajajo iz nadaljnjih pritožbenih navedb." Nasprotni udeleženec podrejeno predlaga pritožbenem sodišču, da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

22.Sodišče prve stopnje ni zgolj sledilo mnenju CSD, kot to navaja pritožba, s tem, da je ugotovitve glede "gospodovalnega"/neprimernega odnosa nasprotnega udeleženca do otroka upoštevalo (predvsem) pri odločitvi glede dodelitve otroka predlagateljici. Ta del odločitve pa ni predmet pritožbenega izpodbijanja.

7Glej II Ips 828/2007.

8Prvi odstavek 141. člena DZ določa: "Otrok ima pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo koristi otroka."

3. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je nasprotni udeleženec v starševski vlogi gospodovalen in da ni tesneje povezan s hčerama. Sodišče sledi ugotovitvam iz mnenja CSD. CSD je v mnenju le povzel izpovedbo predlagateljice in zapisal, da nasprotni udeleženec teh dejstev ni zanikal, čeprav je nasprotni udeleženec pojasnil svoje videnje dogodkov. CSD in sodišče teh navedb nasprotnega udeleženca nista upoštevala, zato so ugotovitve sodišča v tem delu zmotne.

23.Odločitev sodišča prve stopnje glede stikov je prepričljiva in argumentirana ter nenazadnje temelji (tudi) na izpovedbi nasprotnega udeleženca, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je "sklep v tem delu napisan preohlapno." Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v tem delu upoštevalo izjavo otroka dano ob neformalnem razgovoru, njegovo starost in sposobnost razumeti pomen in posledice svoje izjave, službene obveznosti nasprotnega udeleženca ter obveznosti otroka v zvezi s šolanjem in tudi navedbe/izpovedbo nasprotnega udeleženca.

9Nana Weber in ostali: Komentar družinskega zakonika, Uradni list 2019, stran 433.

10Ki so tudi istovetne izjavam starejše sestre v zvezi z odnosi nasprotnega udeleženca z otrokoma.

24.Nasprotni udeleženec na zadnjem naroku ni uveljavljal kršitve postopka, ker sodišče prve stopnje ni pridobilo vseh plačilnih listov za predlagateljico in ker so mu bile nekatere plačilne listine vročene na naroku, zato teh kršitev postopka ne more uveljaviti v pritožbi, enako velja za priloge A63-A68 in A70-A71, ki jih je predlagateljica priložila pripravljalni vlogi z dne 11. 9. 2023 in nasprotnemu udeležencu niso bile vročene. Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu po njegovi odvetnici vročilo priloge A12-A24, po prenehanju pooblastilnega razmerja pa je sodišče prve stopnje na naroku 29. 1. 2024 osebno vročilo nasprotnemu udeležencu prilogi A86-A87.

4. Predlagateljica je brez vednosti nasprotnega udeleženca znova odprla prehod iz stanovanja udeležencev nazaj do staršev predlagateljice, ko je bil nasprotni udeleženec kot policist službeno v tujini. Poseg je opravičevala z izgovorom, da starejša hči (B. A.) potrebuje svojo sobo. Izselitev B. A. je bila nepotrebna, ker je nasprotni udeleženec začel urejati prostor za samostojno sobo v mansardi nad stanovanjem udeležencev. Nasprotni udeleženec B. A. od takrat dalje praktično ni več videl, ker se je nahajala v svoji sobi v spodnjem nadstropju pri starih starših, kamor pa nasprotni udeleženec ni prihajal iz razlogov, ker se je izogibal stikom s starši predlagateljice. Nasprotni udeleženec je bil z njimi v sporu, zato sta udeleženca preuredila stanovanje, tako da ni bilo več prehoda med stanovanjem udeležencev v stanovanje staršev predlagateljice. Zmotne so ugotovitve sodišča, da je nasprotni udeleženec samovoljno ravnal, ko je zahteval, da se B. A. preseli nazaj v stanovanje, ker je v tem delu samovoljno ravnala predlagateljica in ne nasprotni udeleženec.

11Glej povzetek razgovora na CSD (l. št. 47-49) in 12. tč. sklepa sodišča prve stopnje (ugotovitve sodišča prve stopnje na podlagi opravljenega neformalnega razgovora z otrokom - l. št. 119).

12Glej (tudi) 24. tč. tega sklepa.

Glede stikov otroka z nasprotnim udeležencem

5. Po odselitvi nasprotnega udeleženca, je predlagateljica o vseh stvareh, ki so povezani z otrokoma, odločala sama, tako glede maturantskega izleta, izleta v London, šolske izmenjave, uporabe državnega bona za dopust, glede dela otroka preko študenta v podjetju D., glede gasilskega tabora, glede prakse v E. Nasprotni udeleženec nasprotuje ugotovitvam sodišča, v katerih povzema mnenje CSD, da je nasprotni udeleženec nasprotoval študentskemu delu otroka v podjetju, v katerem je zaposlena predlagateljica. Nasprotni udeleženec je samo nasprotoval načinu, kako je do tega prišlo, ker predlagateljica o tem nasprotnega udeleženca ni seznanila. Nasprotni udeleženec je predlagal, da bi otroka delala v strežbi v kakem baru, predlagateljica pa je temu neutemeljeno nasprotovala. Zadeva v zvezi s študentskim delom se je ponovila leto kasneje, ko se je nasprotni udeleženec že odselil. Nasprotni udeleženec se je zgolj zanimal glede dela, ki ga opravlja otrok, pri tem pa je želel zgolj pomagati.

13Glej 14., 15. in 16. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

25.Nasprotni udeleženec (tudi) v pritožbi navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje izrazil željo, da bi stiki z otrokom potekali po vsakokratnem njunem dogovoru. Takemu predlogu je sodišče prve stopnje sledilo tudi iz razloga, ker je enak predlog dal CSD na podlagi razgovora z udeležencema in hčerama, ob upoštevanju trditev nasprotnega udeleženca, da ni moč opredeljeno določiti stikov zaradi njegovih službenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo tudi druge objektivne dejavnike, torej ne le subjektivnih dejavnikov (željo otroka), ko je skozi vrednostna merila iz določbe 141. člena Družinskega zakonika (DZ), ki v ospredje postavlja otroka, ki je nosilec pravice do stikov z obema staršema, presojalo s kakšnimi stiki se zagotavljajo koristi otroka.

14In v času, ko je bil nasprotni udeleženec službeno napoten v Makedonijo.

15Glej pritožbene navedbe v katerih so navedeni razlogi, zaradi katerih sta udeleženca imela svoj vhod v stanovanje in ki so povezani s spori nasprotnega udeleženca s starši od predlagateljice - glej v tej zvezi tudi izjavo otrok pred CSD (l. št. 48).

6. Želja nasprotnega udeleženca in otroka je bila, da stiki potekajo po vsakokratnem dogovoru, vendar je sklep v tem delu napisan preohlapno. Sodišče zmotno ugotavlja, da zaradi narave dela nasprotnega udeleženca v službi, kjer je zaposlen, bolj določeni stiki niso mogoči. Sodišče bi moralo stike konkretizirati, kot je imel nasprotni udeleženec v mislih na sami obravnavi, česar ni izpostavil. S starejšo sedaj že polnoletno hčerjo nasprotni udeleženec od same izselitve 2023 ni imel praktično nobenega stika, čeprav je dobil službeno stanovanje, ki ga je preuredil prav z namenom, da bosta hčeri imeli kontinuirane stike z nasprotnim udeležencem. Otrok je imel z nasprotnim udeležencem le devet stikov, čeprav je nasprotni udeleženec večkrat klical otroka in ga nagovarjal, da bi se dobila. Otrok je na pozive nasprotnega udeleženca odgovarjal, da ima šolske obveznosti v popoldanskih urah in med vikendom in da se mora družiti s prijatelji. Tudi razdalja od novega bivališča nasprotnega udeleženca do bivališča otroka je zgolj štirinajst kilometrov. Nasprotni udeleženec ni predlagal stikov z otrokom točno določenega dneva in ure v tednu ter vikenda v mesecu, ker opravlja delo policista. Njegovo delo je časovno neenakomerno porazdeljeno podnevi, ponoči, med vikendi, prazniki in običajno ni vnaprej določen razpored prisotnosti v službi. Glede počitnic med šolskem letom in glavnimi poletnimi počitnicami ni nobenih težav, ker nasprotni udeleženec lahko planira dopust naprej. Določitev stikov med tednom nasprotni udeleženec želi iz razloga, da bi lahko navezoval očetovske vezi z otrokom, ga spremljal v njegovem odraščanju, osebnem razvoju, spremljal njegovo šolsko pot in sodeloval pri morebitnih njegovih težavah. Stiki so potrebni, ker predlagateljica nasprotnega udeleženca glede otroka o ničemer ne obvešča, tako da se mora nasprotni udeleženec sam informirati in spraševati okoli glede dogajanja glede otroka. Predlagateljica odtujuje otroka od nasprotnega udeleženca, kar je izvajala že pred odselitvijo na način, da je nasprotnega udeleženca večkrat lažno prijavila na različne policijske postaje. Prijave so se izkazale kot neutemeljene, namen pa je bil, da bi nasprotnega udeleženca odselila iz skupnega bivališča.

26.Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu pravilna tako ob upoštevanju, da bo otrok čez tri mesece postal polnoleten, kakor ob upoštevanju izjav, ki jih je otrok dal na CSD in sodnici, s tem, da je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je otrok glede na njegovo zrelost sposoben razumeti pomen in posledice svoje izjave. Otrok je v teh razgovorih navedel prepričljive razloge, zaradi katerih želi, da stiki potekajo po vsakokratnem dogovoru z nasprotnim udeležencem. Gre za splet različnih okoliščin, kot so otrokove obveznosti v zvezi s šolanjem v povezavi s službenimi obveznostmi nasprotnega udeleženca, predvsem pa dogodki, do katerih se je sodišče prve stopnje v sklepu opredelilo, ki obremenjujejo/otežujejo njun odnos in s tem tudi stike. Ti dogodki so dodatno vrednostno izhodišče, ki potrjujejo, da je odločitev sodišča glede stikov pravilna.

16Drugi odstavek 141. člena DZ določa, da si mora tisti od staršev, kateremu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo, prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev.

17Nana Weber in ostali: Komentar družinskega zakonika, Uradni list 2019, str. 433-434.

7. Zmotna je odločitev, da mora nasprotni udeleženec plačevati preživnino od vložitve predloga, torej od 1. 9. 2022. Pravilna bi bila odločitev, da plačuje preživnino od odselitve, kar je bilo 1. 3. 2023.

27.Nobenega dvoma ni, da so bile neprimerne/nepotrebne poizvedbe nasprotnega udeleženca pri delodajalcu, kjer je otrok opravljal študentsko delo. Drugačni pritožbeni razlogi so neprepričljivi. Enako velja za neprimerna ravnanja nasprotnega udeleženca v zvezi s problematiko uporabe dodatne sobe za B. A., s tem, da ni moč prezreti, da je nasprotni udeleženec v postopku in v pritožbi navedel številne pokazatelje, da so bila ravnanja predlagateljice, ko je v fazi razpada življenjske skupnosti udeležencev samovoljno odprla prehod iz stanovanja udeležencev do stanovanja njenih staršev, neustrezna/nepravilna, ker so dodatno zaostrila že tako konfliktne odnose med udeležencema, ki so in še vedno kvarno vplivajo na osebnostni razvoj njunih otrok, s tem, da je bilo stanovanje udeležencev tudi predmet delitve skupnega premoženja.

18Glej II Ips 84/2023.

19VSL IV Cp 472/2018 in IV Cp 1805/2020, VSC Cp 4/2021 in druge.

28.Glede ostalih dogodkov, ki jih izpostavlja nasprotni udeleženec v laični pritožbi, se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge iz sklepa sodišča prve stopnje oziroma jih šteje kot irelevantne. Nobenega dvoma pa ni, da si nasprotni udeleženec želi stikov z otrokom, da bi z njim ohranil čustveno navezanost, povezanost in občutek medsebojne pripadnosti, kar morata ponotranjiti tako predlagateljica in otrok, kljub ugotovljenim neprimernim ravnanjem nasprotnega udeleženca do otroka, do katerih še vedno nima kritičnega odnosa, posebej iz razloga, ker koreninijo v (preteklih) konfliktnih odnosih med udeležencema.

8. Sodišče ni upoštevalo mesečnega otroškega dodatka, ki ga prejema predlagateljica za otroka v višini 77,00 EUR.

20Glej 23. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

29.Dokazna ocena sodišča prve stopnje ne potrjuje pritožbenih navedb, da predlagateljica preprečuje stike, res pa je, da iz izpovedbe predlagateljice in izjav otrok ne izhaja, da bi predlagateljica, pri kateri je otrok v varstvu od razpada življenjske skupnosti med udeležencema, nudila otroku primerno spodbudo v zvezi s stiki z nasprotnim udeležencem. Stiki otroka z nasprotnim udeležencem so namreč pomembni sestavni del celostnega razvoja otroka, ki se bodo še posebej odrazili v njegovi odrasli dobi, enako pomembno pa je tudi, da predlagateljica zagotavlja nasprotnemu udeležencu bistvene informacije o otroku, kar utemeljeno izpostavlja nasprotni udeleženec v pritožbi.

21Prvi odstavek 337. člena ZPP določa: "V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona."

9. Predlagateljica je vlagala znatna finančna sredstva v kmetijo, katera je uradno napisana na njene starše, celotno kmetijo pa bo po starših dedovala.

22Glej II Ips 114/2018.

Glede preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca

23Ob predpostavkah iz 194. in 183. čl. DZ - glej tudi Nana Weber in ostali: Komentar družinskega zakonika, Uradni list 2019, str. 651-652.

10. Sodišče je zmotno ugotovilo mesečne potrebe otroka. Stroški počitnic bremenijo tudi nasprotnega udeleženca in ni pravilno, da bi otrok dopustoval le s predlagateljico, medtem ko bi nasprotni udeleženec moral dodatno kriti še stroške počitnic za otroka, ko bo otrok z njim na počitnicah.

24Glede na število oseb, ki bivajo v hiši.

30.Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo nasprotnemu udeležencu mesečno preživninsko obveznost od vložitve predloga, kot je to zahtevala predlagateljica. 196. člen DZ določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od vložitve predloga.

25Glej 22. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

2621.-28. tč. sklepa sodišča prve stopnje.

31.Sodišče prve stopnje pri določitvi preživninske obveznosti nasprotnemu udeležencu v skladu s sodno prakso ni upoštevalo, da predlagateljica za otroka mesečno prejema otroški dodatek.

11. Zmotne so ugotovitve sodišča, da so stroški za elektriko v višini 190,00 EUR. Stroškov elektrike in bivanja predlagateljica ni izkazala v višini, kot jih je ugotovilo sodišče.

35.190. člen DZ določa: "Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb."

32.Nasprotni udeleženec v postopku ni dokazal, da bi bila predlagateljica lastnica kmetije, enako ne v pritožbi zatrjevanih finančnih vložkov v kmetijo in v zvezi z kmetijo dodatnih zaslužkov, ki naj bi jih prejemala, enako tudi ne trditev, da bi obseg kmetijskih pridelkov bistveno vplival na obseg mesečnih potreb otroka, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Večina teh pritožbenih navedb so tudi nedopustne pritožbene novote. Enako velja za stroške, ki jih ima nasprotni udeleženec z oskrbo za psa, s tem, da ti stroški bolj kažejo na ugodne finančne sposobnosti nasprotnega udeleženca.

36.189. člen DZ določa: "Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca."

Zveza:

37.Primerjaj npr. plačilno listo z dne 9. 12. 2022 (A13) in bančni izpisek z dne 31. 12. 2022 (A22), plačilno listo z dne 10. 1. 2023 (A13) in bančni izpisek z dne 31. 1. 2023 (A21), ipd.

33.Nasprotni udeleženec ne počitnikuje z otrokom, zato je te stroške sodišče prve stopnje upoštevalo pri določitvi mesečnih potreb otroka, s tem, da je treba v povezavi s temi stroški vnovič izpostaviti, da bo otrok že čez nekaj mesecev polnoleten in bo upravičen do plačila preživnine od obeh staršev.

38.A14.

Pridruženi dokumenti:*

39.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagateljica mesečno v povprečju prejema plačo v višini 2.150,00 EUR, povprečna mesečna plača nasprotnega udeleženca pa je 1.880,00 EUR.

34.Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam predlagateljice, da so se bistveno povečali bivalni stroški v hiši, v kateri živi predlagateljica z otrokom in svojimi starši. Upoštevalo je stroške, kot so izkazani iz bančnih izpiskov, ki so mesečno 240,00 EUR, kar posledično pomeni, da na otroka mesečno odpade strošek v višini 48,00 EUR. Pritožba tudi protispisno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so mesečni stroški za elektriko 190,00 EUR.

40.Glej odgovor na predlog na strani 2 (l. št. 117).

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

41.V 2. pripravljalni vlogi (X. tč. - l. št. 126).

35.Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje,

42.Glej 29. opombo tega sklepa.