Jedro

Tretji odstavek 24. člena ZIZ namreč kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, ampak predložitev listine, ki dokazuje, da je terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. d. o. o. z dne 29. 6. 2022 in 7. 7. 2022 za vstop v izvršbo In 593/2014 na strani upnika in sklenilo, da A., d. o. o. sam nosi svoje stroške vloge z dne 7. 7. 2022. 2. A., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju A.) po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da so bile na upnika A. odplačno prenesene terjatve do dolžnika F., d. o. o., vključno z vsemi povezanimi stranskimi pravicami, ter vključno s pravico do obresti in drugimi zahtevki ter zavarovanju iz naslova Kreditne pogodbe št. ... z dne 27. 3. 2007 (iz Pogodbe o potrditvi odstopa je razvidno, da se na novega upnika prenaša terjatev po pogodbi št. ... z dne z dne 27. 3. 2007). S prenosom terjatev po navedeni pogodbi so na novega upnika A. skladno z načelom akcesornosti prešle tudi vse stranske pravice, zastavne pravice, hipoteke, poroštva in druga ustanovljena zavarovanja. S prenosom terjatev je tako novi upnik vstopil v položaj prejšnjega upnika in v zvezi s tem pridobil procesno in stvarno legitimacijo za opravo vseh procesnih dejanj v postopku glede izterjave terjatev po omenjeni zgoraj navedeni kreditni pogodbi. Pogodba o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 27. 3. 2007 je bila sklenjena z glavnim dolžnikom F., d. o. o., ki je bil izbrisan iz Srg dne 9. 12. 2009. S tem ko je upnik prenesel terjatev do glavnega dolžnika, prenos velja tudi za vse stranske pravice in zavarovanja (načelo akcesornosti). Ker je terjatev po omenjeni kreditni pogodbi bila zavarovana tudi s solidarnim poroštvom dolžnika B. B., je upnik na temelju prenosa celotne terjatve aktivno legitimiran za vstop v izvršilni postopek zoper solidarnega poroka B. B. Navedbe sodišča, da se niti izvršba In 593/2014 niti predhodna izvršba Ig 109/2008, že od pravnomočnosti sklepa z dne 2. 11. 2010 nista vodili zoper dolžnika F., d. o. o., zato niti z vidika dolžnika ni izkazan prenos terjatev In 593/2014, ne držijo. Predlog za izvršbo z dne 18. 8. 2008 je bil vložen zoper glavnega dolžnika F., d. o. o., solidarnega dolžnika B. B. in solidarno dolžnico C. C. Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom Ig 109/2008 z dne 27. 8. 2008. Ker je prejšnji upnik izvršbo razširil tudi na nepremičnine, je sodišče že dovoljeno izvršbo Ig 109/2008 nadaljevalo na nepremičnine pod In 593/2014. Ne glede na navedeno, pa tudi, če bi izvršilni postopek že od samega začetka bil v teku samo zoper dolžnika Jožeta Bovho, bi upnik bil aktivno legitimiran za vstop v izvršbo skladno z načelom akcesornosti. Na trditve sodišča, da upnik ni predložil osnovne pogodbe (Pogodbe o prodaji in prenosu terjatev z dne 28. 6. 2019 - temeljnega posla), ki bi vsebovala prilogo, v kateri so navedeni tudi dolžniki, ampak je predložil le Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 2. 7. 2019, navaja, da je zahteva sodišča po predložitvi temeljnega posla napačna. Sodišče namreč izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali da je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Upnik prenos terjatve dokazuje s Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 2. 7. 2019, kar je zadosten izkaz. Podpisi zakonitih zastopnikov odstopnika terjatve na navedeni pogodbi, iz katere izhaja, da je nov upnik prevzel terjatev dosedanjega upnika, ki se izterjuje v predmetnem postopku, so overjeni po notarju. Pogodba o potrditvi odstopa tako predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino, ki v skladu z določbo prvega odstavka 24. člena ZIZ izkazuje aktivno legitimacijo upnika v tem izvršilnem postopku. Po ustaljeni sodni praksi je namreč pojem "po zakonu overjena zasebna listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 2. točki prvega odstavka 431. člena ZPP, t. j. listina, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (sklep VSM I Ip 32/2014 z dne 29. 7. 2014). Tretji odstavek 24. člena ZIZ kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla nanj (sklep VSL II Ip 2168/2017). Nadalje navaja, da je k zahtevi za vstop v izvršbo priložil Kreditno pogodbo št. 41/07 (navedba organizacijske enote) -8171726 (številka pogodbe) z dne 27. 3. 2007 in prav terjatve iz te kreditne pogodbe so bile predmet odplačnega prenosa na novega upnika na temelju Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 2. 7. 2019, iz katere je razvidno, da je bila prav terjatev dolžnika F., d. o. o. iz naslova Kreditne pogodbe št. ... (navedba organizacijske enote)-8171726 z dne 27. 3. 2007 (številka pogodbe), prenesena na novega upnika A. V pogodbi o potrditvi odstopa z dne 2. 7. 2019 sta navedeni stara in nova številka pogodbe, in sicer je dolžnik z E. d. d. sklenil kreditno pogodbo št. ... (930-20 s prenosom v oddelek slabih naložb se je organizacijska enota spremenila)-... (številka pogodbe) z dne 27. 3. 2007, ki pa je bila pri upniku I., d. d. preštevilčena v številko ... . S predložitvijo Kreditne pogodbe št. ... z dne 27. 3. 2007 in predložitvijo Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 2. 7. 2019 je nedvomno izkazal prenos terjatev iz navedene kreditne pogodbe, ki se izterjujejo v izvršilnem postopku (Ig 109/2008) In 593/2014, in s tem izkazal aktivno legitimacijo za vstop v izvršilni postopek skladno z določbo tretjega odstavka 24. člena ZIZ.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep, s katerim je sodišče zavrnilo predlog A. za vstop v izvršbo na strani upnika in posledično odločilo, da A. sam nosi svoje stroške vloge, s katero je predlagal vstop v izvršbo. Vstop novega upnika je zavrnilo iz razloga, ker A. naj ne bi uspel z ničemer dokazati, da je bila terjatev, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku, prenesena nanj.

5. Pravna podlaga za odločanje v obravnavani izvršilni zadevi je podana v tretjem odstavku 24. člena ZIZ, ki določa, da če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

6. A. utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da pogodba o potrditvi odstopa z dne 2. 7. 2019, ki sta jo sklenila A. in D. (v nadaljevanju: banka), in iz katere izhaja, da je banka na podlagi Pogodbe o prodaji in prenosu terjatev, ki je bila sklenjena med strankama 28. 6. 2019, terjatve do dolžnikov, ki so skupaj s pogodbami, iz katerih izhajajo predmetne terjatve, nevedne v prilogah, z vsemi povezanimi strankinimi pravicami, vključno s pravico terjati obresti in drugimi zahtevki, ter zavarovanji, 28. 6. 2019 odstopila A., ki jih je prevzel, tako da so terjatve z istim dnem pravno veljavno odstopljene in prenesene na novega imetnika, to je na družbo A., skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ predstavlja po zakonu overjeno listino, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Tretji odstavek 24. člena ZIZ namreč kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, ampak predložitev listine, ki dokazuje, da je terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.

7. Ker je torej A. v predlogu za vstop v izvršbo zatrjeval, da je upnik D. kot odstopnik terjatev na prevzemnika terjatev A. odplačno prenesel tudi v tem izvršilnem postopku izterjevalno terjatev in kot dokaz priložil že zgoraj navedeno Pogodbo o potrditvi odstopa terjatev z dne 2. 7. 2019, skupaj s prilogo, iz katere izhaja številka in datum pogodbe, ki je bila sklenjena 27. 3. 2007, in zatrjeval, da se navedena terjatev izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku, kot pa je že bilo pojasnjeno, je skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ dopustno dokazovati, da je terjatev prenesena ali je na drug način prešla tudi s pogodbo o potrditvi odstopa, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni uspel dokazati, da je bila predmet prenosa v obravnavanem izvršilnem postopku izterjevana terjatev. Dodati pa je tudi, da je upnik D. v vlogi z dne 19. 7. 2022 pojasnil, da je bila v obravnavanem izvršilnem postopku izterjevanja terjatev odstopljena družbi A. 8. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi A. ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

10. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločiti o predlogu A. za vstop v izvršbo na strani upnika. Glede na že zgoraj obrazloženo nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni, opozoriti je samo na pritožbeno navedbo, da je dolžnik z upnikom E., d. d. sklenil kreditno pogodbo št.... (930-20 s prenosom v oddelek slabih naložb se je organizacijska enota spremenila) – ... (številka pogodbe) z dne 27. 3. 2007, ki pa je bila pri upniku D. preštevilčena v ... .