Jedro

Za ugoditev zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine je bilo potrebno ugotoviti le, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti prvo toženki na nepremičnino vpisano v vl. št. ... za nepremičnino ..., stanovanje št. 000 v 7. in 8. etaži k. o. X., da je to nepremičnino pridobila prvo tožena stranka z veljavno in formalno popolno soinvestitorsko pogodbo od drugo tožene stranke, da ta listina obstoji, in da je tožnica nima.

V obvestilu sodišču, da se naroka ne bo udeležila, je drugo tožena stranka napisala le, da so razlog za to neodložljive obveznosti. Zgolj takšna (gola) navedba ne zadošča. Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka, mora imeti za to opravičljiv razlog. Tožena stranka bi tako morala konkretno navesti kakšne okoliščine so ji preprečevale udeležbo in za njihov obstoj predložiti tudi konkretne in prepričljive dokaze.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo prvo toženi stranki izstavitev za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine, na podlagi katere se bo pri vl. št. ... za nepremičnino ..., stanovanje št. 000 v 7. in 8. etaži k. o. X., na naslovu ..., v zemljiško knjigo vpisala lastninska pravica na ime prvo tožene stranke A., sicer bo takšno listino nadomestila sodba (I. točka izreka). Prvo toženi stranki je naložilo v plačilo 504,80 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se je brez navedbe pritožbenih razlogov in predloga odločitve višjemu sodišču, pravočasno pritožila prvo tožena stranka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala njeno zavrnitev. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Višje sodišče je z vpogledom na spletne strani AJPES ugotovilo, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 3801/2014 z dne 26. 11. 2014, zoper drugo toženo stranko začet stečajni postopek. Ker je odločitev zoper drugo toženo stranko že pred tem postala pravnomočna, začetek stečajnega postopka na predmetni spor ne vpliva.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožena stranka v pritožbi obširno pojasnjuje, da (in kako) je v celoti poravnala dolg do tožeče stranke, da je ravnanje tožeče stranke stranke kruto in zahrbtno, da bi bilo potrebno pred prodajo stanovanja opraviti rubež premičnin ter, da je s prejšnjim upravnikom vse obveznosti uredila brez sodelovanja sodišča. Takšne navedbe prvič podaja šele v pritožbi. Pri tem ne navede (še manj pa izkaže), da teh dejstev ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Skladno s prvim odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vse navedeno predstavlja nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče pri odločanju ni smelo upoštevati. Kljub temu prvo toženi stranki pojasnjuje, da predmetni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja dolga prvo tožene stranke do tožnika. Za ugoditev postavljenemu zahtevku je bilo potrebno ugotoviti le, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti prvo toženki na nepremičnino vpisano v vl. št. ... za nepremičnino ..., stanovanje št. 000 v 7. in 8. etaži k. o. X., da je to nepremičnino pridobila prvo tožena stranka z veljavno in formalno popolno soinvestitorsko pogodbo od drugo tožene stranke, da ta listina obstoji in da je tožnica nima. O tem med pravdnimi strankami sploh ni spora. Prej povzete pritožbene navedbe so glede na navedeno, ne le prepozne, ampak za obravnavani postopek tudi povsem irelevantne.

7. Neutemeljene pa so pavšalne pritožbene navedbe, da je drugo tožena stranka svoj izostanek iz naroka opravičila. V obvestilu sodišču, da se naroka ne bo udeležila, je namreč napisala le, da so razlog za to neodložljive obveznosti. Zgolj takšna (gola) navedba ne zadošča. Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka, mora imeti za to opravičljiv razlog. Tožena stranka bi tako morala konkretno navesti kakšne okoliščine so ji preprečevale udeležbo in za njihov obstoj predložiti tudi konkretne in prepričljive dokaze. Ne prvega ne drugega ni storila. Sodišče prve stopnje je zato povsem pravilno in upravičeno izvedlo narok v njeni nenavzočnosti.

8. S tem je višje sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je ocenilo, da so pomembne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na navedeno zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo prvo tožene stranke je zato kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (353. člen ZPP).

9. Prvo tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo. Ker odgovor na pritožbo ni doprinesel k odločitvi višjega sodišča, pa mora tožeča stranka sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali (155. člen ZPP).