Jedro

Odločitev o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi vsebuje odločba tožene stranke, ker pa je tožnica s tožbo izpodbijala odločbo prvostopenjskega upravnega organa, je sodišče prve stopnje tožbo ob predhodnem preizkusu pravilno zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 8. in 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ajdovščina z dne 28. 1. 2002, s katero je bilo pritožbi A., katere dedinja je tožnica, ugodeno in popravljeno vrednotenje zemljišč, dodeljenih iz komasacijskega sklada (1. točka izreka), zemljišča na komasacijskem območju X. na novo razdeljena (2. točka izreka), določeno izplačilo odškodnine v višini 230.474,00 SIT dedičem po pokojni A. (3. točka izreka) in odločeno, da se s to odločbo nadomesti tam navedena odločba z dne 29. 8.1990 (4. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 4. 6. 2007, tožničino pritožbo zavrnila. Po sproženem upravnem sporu je sodišče prve stopnje s sodbo, opr. št. U 256/2007 z dne 21. 4. 2008, tožbi delno ugodilo, izpodbijano odločbo prvostopnega upravnega organa v 3. točki odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo v ponovno odločanje, v preostalem pa je tožbo zavrnilo. Tožena stranka je v ponovnem postopku z odločbo z dne 17. 6. 2008, pritožbi delno ugodila, odločbo upravnega organa prve stopnje v 3. točki izreka odpravila (1. točka izreka), določila odškodnino v višini 1257,01 EUR (2. točka izreka) in odločila, da v ostalem delu ostane izpodbijana odločba nespremenjena. (3. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je odločitev glede vrednotenja zemljišč, dodeljenih iz komasacijskega sklada, in nove razdelitve zemljišč na podlagi sodbe U 256/2007 z dne 21. 4. 2008 postala pravnomočna, o odškodnini pa je bilo odločeno z odločbo tožene stranke z dne 17. 6. 2008, zato izpodbijana odločba (prvostopenjskega) upravnega organa ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, ker z njim ni bilo odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.

3. Tožnica v pritožbi navaja le, da iz 3. točke izreka odločbe tožene stranke z dne 17.6.2008 izhaja, da je v ostalem delu izpodbijana odločba ostala nespremenjena, torej je tožena stranka odločila o utemeljenosti pritožbe zoper celotno odločbo, zato je tožbo vložila tudi v tistem delu, v katerem odločba ni bila spremenjena, in je odločitev o zavrženju tožbe zato napačna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je to tožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je postala odločba prvostopenjskega upravnega organa z dne 28. 1. 2002, glede vrednotenja zemljišč, dodeljenih iz komasacijskega sklada in glede nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju X., pravnomočna s sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. U 256/2007 z dne 21. 4. 2008, ki je odpravilo le 3. točko izreka citirane odločbe (ta se je nanašala na določitev odškodnine), v preostalem delu pa tožbo zavrnilo. To dejstvo se kljub izreku kasnejše odločbe tožene stranke z dne 17. 6. 2008 ne more spremeniti. Sodišče prve stopnje je zato tožbo v tem delu ob predhodnem preizkusu pravilno zavrglo na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.

6. Glede določitve odškodnine pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da to odločitev o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi vsebuje odločba tožene stranke z dne 17. 6. 2008 (v 2. točki izreka). Prvi odstavek 2. člena ZUS-1 določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da je upravni akt po ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Ker je tožnica s tožbo izpodbijala odločbo prvostopnega upravnega organa, glede določitve odškodnine pa bi morala izpodbijati odločbo tožene stranke, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je v tem delu tožbo ob predhodnem preizkusu zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Akt, ki ga je tožnica izpodbijala s tožbo - glede vprašanja določitve odškodnine - namreč ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.