Jedro

Upnik je predlog za nadaljevanje postopka zoper novega dolžnika oddal na pošti s priporočeno pošiljko dne 11.10.2005 (zadnji dan roka) in se glede na 2. odst. 112. čl. ZPP šteje, da ga je tega dne izročil sodišču. V tem delu ni mogoče soglašati s pritožnikom, češ da bi moralo sodišče predlog prejeti že 11.10.2005, če naj bi bil ta pravočasen, saj 7. odst. 112. čl. ZPP določa, da velja prej omenjena določba 2. odst. 112. čl. ZPP tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (I.in II. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr.št. Ig z dne 20.10.2003 v zvezi s sklepom z dne 9.2.2005, prekinilo s 30.9.2004; II.) izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr.št. Ig z dne 20.10.2003 v zvezi s sklepom z dne 9.2.2005, nadaljevalo z ustanoviteljem (prav: družbenikom) družbe S. d.o.o., D.V.,; III.) izvršbo dovolilo z izvršilnimi sredstvi, nanašajočimi se na novega dolžnika, in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari. Proti navedenemu sklepu je novi dolžnik po svojem pooblaščencu vložil (ugovor in) pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi zatrjuje, da upnik svojemu predlogu za izvršbo ni predložil verodostojne listine; da je poštni vročevalec pri vročitvah sklepov z dne 20.10.2003 in z dne 9.2.2005 postopal v nasprotju s 141. in 142. čl. ZPP; da upniku v vsakem primeru ne gredo zakonite zamudne obresti do vročitve sodnega sklepa z dne 13.10.2005 in da družbenik kot prevzemnik obveznosti ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema obveznosti; da je terjatev upnika zastarala ter izrecno, da so zastarale zakonite zamudne obresti; da D.V. dejansko sploh ni bil družbenik izbrisane družbe S. d.o.o., kaj šele "aktivni družbenik" v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS; da upnik nadaljevanja izvršilnega postopka ni predlagal pravočasno, v enoletnem roku po objavi izbrisa družbe S. d.o.o.: sklep o izbrisu z dne 30.9.2004 je bil objavljen v Ur.l.RS št. 110 dne 11.10.2004, sodišče pa je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika družbe S. d.o.o. prejelo dne 12.10.2005, kot tudi jasno izhaja iz štampiljke o prejetju prvostopnega sodišča. Glede na datum objave izbrisa je bil zadnji dan za vložitev predloga s strani upnika dne 11.10.2005. Glede na to, da je rok materialni, ni mogoče šteti, da če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. Sodišče bi moralo vlogo oziroma predlog upnika, da bi bila le-ta pravočasna, prejeti dan prej, torej že 11.10.2005. Nenazadnje pa so določila ZFPPod v nasprotju z Ustavo RS, ker določajo retroaktivno veljavo predpisov. Ko je D.V. ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo, ni bilo nobenega predpisa, ki bi določal kakršnokoli osebno jamstvo za kakršnekoli obveznosti družbe in sicer neposredno na podlagi prisilnega izbrisa. V nadaljevanju D.V. podaja tudi ugovor iz istih razlogov, kot so navedeni v pritožbi ter dodaja, da deluje sodišče v nasprotju s svojimi predhodnimi odločitvami, in sicer sedaj s sklepom z dne 13.10.2005 dovoljuje izvršbo z rubežem stvari, v sklepu z dne 9.2.2005 pa je to isto sodišče že odločilo, da se izvršba na premičnine odloži do 29.11.1997. Gre za kontradiktorno odločitev in je že iz tega razloga potrebno sklep z dne 13.10.2005 odpraviti.

Pritožba novega dolžnika D.V. ni utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da obravnava v tej odločbi le pritožbene razloge zoper odločitev v I. in II. tč. izreka izpodbijanega sklepa, v preostalem delu pa gre pri pravnem sredstvu novega dolžnika za ugovor, o katerem bo skladno s 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), odločalo sodišče prve stopnje. V zvezi z odločitvijo v I. tč. izreka izpodbijanega sklepa o prekinitvi izvršilnega postopka, ki jo je pritožnik sicer izpodbijal, vendar pa ni navedel nobenih konkretnih razlogov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta odločitev v skladu s 3. tč. 1. odst. 205. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, po kateri se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil prvotni dolžnik, družba S. d.o.o., dne 30.9.2004 izbrisan iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.) in je s tem prenehal obstajati (1. odst. 27. čl. ZFPPod). V takšnem primeru se šteje, da so družbeniki dolžnika podali izjavo o prevzemu obveznosti z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD (4. odst. 27. čl. ZFPPod), pri čemer prihaja v poštev tudi smiselna uporaba 2. odst. 394. čl. ZGD, po kateri lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil izbris prvotnega dolžnika objavljen v Ur.l.RS št. 110 z dne 11.10.2004. Skladno s 3. odst. 111. čl. ZPP se roki, ki so določeni po mesecih oz. letih, končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oz. letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. To za obravnavani primer pomeni, da se je enoletni rok iztekel 11.10.2005. Iz spisa izhaja, da je upnik predlog za nadaljevanje postopka zoper novega dolžnika oddal na pošti s priporočeno pošiljko dne 11.10.2005 (zadnji dan roka) in se glede na 2. odst. 112. čl. ZPP šteje, da ga je tega dne izročil sodišču. V tem delu ni mogoče soglašati s pritožnikom, češ da bi moralo sodišče predlog prejeti že 11.10.2005, če naj bi bil ta pravočasen, saj 7. odst. 112. čl. ZPP določa, da velja prej omenjena določba 2. odst. 112. čl. ZPP tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice. Kar se pa tiče pritožbenih trditev, da naj bi bil ZFPPod protiustaven, ker da določa svojo retroaktivno veljavo, te niso utemeljene in v zvezi s tem se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča z dne 9.10.2002, opr.št. U-I-135/00-77. V zvezi s trditvijo, da naj bi poštni vročevalec pri vročanju sklepov z dne 20.10.2003 in z dne 9.2.2005 postopal napačno, v nasprotju z določili 141. in 142. čl. ZPP, pritožbeno sodišče pripominja, da sta oba omenjena sklepa opremljena s klavzulo pravnomočnosti in ju z rednimi pravnimi sredstvi niti ni mogoče izpodbijati. Končno pa ni res, da naj bi sodišče prve stopnje delovalo v nasprotju s svojimi predhodnimi odločitvami, ker da naj bi s sklepom z dne 9.2.2005 odložilo izvršbo na premičnine do 29.11.2007, z izpodbijanim sklepom pa da dovoljuje izvršbo z rubežem stvari; gre za to, da je bila s sklepom z dne 9.2.2005 odložena izvršba na premičnine prvotnega dolžnika, z izpodbijanim sklepom pa je bila dovoljena izvršba na premičnine novega dolžnika, torej druge osebe. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.