Jedro

Ko sodišče odloča o zaznambi spora se v skladu z določbo 44. člena ZZK, se ne sme ukvarjati z vprašanjem utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zaznambo spora pri parc. št. 1952/10, 1916/4, 1617/2, 1917/1, 1622/1, 1951/1 in 1622/3; vse vl. št. 1614 k.o.; pri parc št. 2027/8, 2027/9 in 2027/12; vse vl. št. 965, k.o. ter pri parc. št. 1954/3, 1619/2, 1619/1; vse vl. št. 3576 k.o.. Sodišče je zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani naložilo, da v zgoraj navedenem obsegu izvrši zaznambo spora v zemljiški knjigi.

Zoper tak sklep se pravočasno pritožujeta prvotoženec in tretjetoženec. Tretjetoženec se zoper sklep pritožuje glede nepremičnin vpisanih v vl. št. 965 in 3576 k.o. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Podaja ugovora nepristojnosti sodišča prve stopnje ter litispendence. Pritožnik navaja, da so vse stranke v predmetnem sporu pravne osebe, zato bi bilo treba odločati po določbah ZPP, ki veljajo za gospodarske spore. Glede na vsebino tožbenega zahtevka tudi ne gre za spor v smislu drugega odstavka 481. člena ZPP; tožeča stranka namreč uveljavlja obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek. To dokazuje tudi dejstvo, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VIII Pg 273/99 že teče gospodarski spor zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe in izbrisa vpisov v zemljiški knjigi pri nepremičninah vl. št. 965 in 3576 k.o. med prvotožečo in prvo do tretjetoženo stranko v tej pravdi. Navedeni spor dokazuje tudi, da je v tej pravdi podana litispendenca. Za odločanje o tem sporu je torej po stališču pritožnika pristojen gospodarski oddelek okrožnega sodišča. Predlog za zaznambo spora pa bi morala tožeča stranka vložiti pri okrajnem sodišču v Ljubljani; okrožno sodišče za odločanje o predlogu ni pristojno, kot izhaja iz komentarja k določbi 44. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK). V nadaljevanju pritožnik še natančneje pojasnjuje, da tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti ni utemeljen. Pritožnik predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Prvotoženec se pritožuje brez navedbe pritožbenih razlogov ter pojasnjuje, da med pravdnimi strankami že teče spor zaradi ničnosti prodajne pogodbe z dne 9.6.1999, opr. št. VIII Pg 273/99, zato je podana litispendenca. Prvotoženec se pridružuje pritožbenim navedbam tretjetoženca v zvezi z določbami ZZK in ocenjuje, da gre za uveljavljanje ničnosti pravnih poslov, kateremu zgolj posledica je stvarnopravni zahtevek ter bi glede na to v tem sporu morale veljati določbe 481. člena ZPP in bi moral zadevo obravnavati gospodarski oddelek okrožnega sodišča v Ljubljani. Predlog za zaznambo spora je neutemeljen, saj za zaznambo spora v zemljiški knjigi ni nikakršne osnove, zato pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožeča stranka je na pritožbi odgovorila in predlagala njuno zavrnitev.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožnika sicer pravilno opozarjata, da je v skladu z določbo 66. člena ZZK za odločanje o predlogu za zaznambo spora pristojno zemljiškoknjižno sodišče, torej okrajno sodišče, ne glede na to, ali je zaznamba spora predlagana skupaj s tožbo (tako kot v obravnavanem primeru) ali v posebni vlogi. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejstvo, da je o vloženem predlogu odločilo okrožno sodišče, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, saj ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

V izpodbijanem sklepu se je sodišče prve stopnje ukvarjalo le z vprašanjem dovolitve zaznambe spora; torej je lahko v skladu z določbo 44. člena ZZK le ugotavljalo, ali gre v obravnavani zadevi za sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini (1. odstavek citiranega člena) ali pa za sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (2. odstavek citiranega člena). Sodišče prve stopnje se torej v tej fazi postopka v ničemer ni smelo ukvarjati z vprašanjem utemeljenosti tožbenega zahtevka, zato so pritožbene trditve v tej smeri neupoštevne. Tudi vprašanje obstoja litispendence v tej fazi postopka ni relevantno; pritožnika pa niti ne zatrjujeta, da bi bila v drugem postopku predlagana zaznamba spora.

Sodišče prve stopnje je povsem pravilno ugotovilo, da teče v obravnavani zadevi postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja; torej da gre za izbrisno tožbo v smislu določbe 101. in naslednjih členov ZZK. V tožbi pod točko 2. namreč tožeča stranka zahteva razveljavitev zemljiškoknjižnih vpisov pri zgoraj navedenih spornih parcelah vl. št. 1614, 965 in 3576, vse k.o., s katerimi je bila vpisana lastninska pravica na PS za avto, I. in A. d.o.o. ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje v skladu z določbo 2. odstavka 44. člena ZZK povsem zadošča za dovolitev zaznambe spora, torej za zaznambo izbrisne tožbe.

Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je zaznamba spora za vse tri sklope spornih parcel utemeljena na podlagi določbe 2. odstavka 44. člena ZZK. Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, se namreč sodišče prve stopnje v utemeljenost posameznih zahtevkov v tej fazi postopka ni smelo spuščati. Pri odločitvi o dovolitvi zaznambe spora zato ni smelo ugotavljati, da se pri vl. št. 965 k.o. zemljiškoknjižno stanje na podlagi pravnih poslov katerih ničnost se uveljavlja v tej pravdi, ni spremenilo; saj sodijo takšne ugotovitve že v fazo ugotavljanja utemeljenosti tožbenega zahtevka. Za dovolitev zaznambe spora pa zadošča že pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v tožbi zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja za sporne parcele pri vseh treh vložnih št., torej tako pri parcelah vpisanih pri vl. št. 1614 in vl. št. 3576, kot tudi pri parcelah vpisanih pri vl. št. 965, vse k.o..

Ob ugotovitvi, da gre v obravnavani zadevi za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja; torej za spor o stvarni pravici na nepremičninah, je v skladu z določbo drugega odstavka 481. člena ZPP sodišče prve stopnje o zaznambi spora pravilno odločalo po pravilih pravdnega postopka in ne po pravilih postopka v gospodarskih sporih.

Pritožbeni razlogi torej niso podani; sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe ZZK. V postopku tudi ni napravilo očitane, niti nobene od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 63. členom ZZK in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.