Jedro

Iz vsebine dopisa Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, ki ga je tožeča stranka priložila prijavi na javni razpis, dovolj jasno sledi ugotovitev pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, da se predmet naložbe nahaja na vplivnem območju kulturne dediščine ter da je zato potrebno za poseganje vanj kulturnovarstveno soglasje. Zato je pritožbeni ugovor, da temu ni tako in da je iz dopisa razvidno, da kulturnovarstveno soglasje ni potrebno, drugostopenjski organ utemeljeno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom na podlagi 18. člena Zakona o kmetijstvu v zvezi s Programom razvoja podeželja RS za obdobje od 2007 do 2013 ter Javnim razpisom za ukrep 322: Obnova in razvoj vasi (v nadaljevanju Javni razpis) vlogo tožeče stranke za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi, Ureditev športnega igrišča A., zavrgel. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da se je tožeča stranka dne 19. 7. 2010 prijavila na omenjeni Javni razpis. Sredstva iz Ukrepa 322 se odobrijo pod pogoji iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 in pod pogoji Javnega razpisa. Pri obravnavi vloge je bilo ugotovljeno, da vloga ni popolna, zato je prvostopni organ tožečo stranko pozval, da vlogo v roku 30 dni dopolni ter jo hkrati opozoril na posledice, če ne bo ravnala po pozivu. Tožeča stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ni odpravila oziroma vloge ni dopolnila. V dopolnitvi ni predložila zahtevanih dokumentov, to je kopije pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma sklep ali odločbo pristojnega organa, da to ni potrebno, in kulturnovarstvenega soglasja. Zato je prvostopni organ na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP odločil tako, kot sledi iz izreka.

3. Drugostopni upravni organ je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih ugotavlja, da je prvostopni organ vlogo tožeče stranke pravilno zavrgel, ker je kljub pravilnemu pozivu ni dopolnila s kulturnovarstvenim soglasjem. Glede na to, da se športno igrišče A., ki je predmet načrtovane rekonstrukcije, nahaja na vplivnem območju (VO) registrirane enote dediščine, kot to sledi iz dopisa Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKDS) št. I-773/2-2010 z dne 7. 9. 2010, ki v skladu z določbo 3. alinee prvega odstavka 28. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD-1) določa obveznost pridobitve kulturnovarstvenega soglasja za posege v varstvena območja dediščine, bi morala tožeča stranka k vlogi priložiti tudi kulturnovartsveno soglasje, kot se zahteva v Prilogi 3 razpisne dokumentacije. Tega pa tožeča stranka do izdaje izpodbijanega sklepa ni storila. Pač pa prvostopni organ vloge tožeče stranke ne bi smel zavreči zaradi nepredloženega gradbenega dovoljenja oziroma sklepa ali odločbe, da dovoljenje ni potrebno. Tožeča stranka je namreč po presoji drugostopnega organa vlogo ustrezno dopolnila z dopisom Upravne enote Kranj, iz katerega izhaja, da za izvedbo predmetne naložbe pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebna.

4. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. Tožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je v zvezi z vlogo na Javni razpis pridobila pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine pisno informacijo z dne 7. 9. 2010 glede evidentirane kulturne dediščine na območju posameznih cestnih odsekov, na katerih naj bi se izvajale rekonstrukcije. Iz te informacije izhaja, da naj bi se športno igrišče A. nahajalo na vplivnem območju (VO) registrirane enote dediščine. Že prvostopni organ pa je v tem delu dejansko stanje nepravilno ugotovil in zato je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo. Kot je namreč razvidno iz Poročila za lokacijo, zlasti na str. 16, v bližini lokacije ureditve športnega igrišča A. ni varovanih območij, zato kulturnovarstvenega soglasja ni bilo treba pridobiti. Tožeča stranka Poročila za lokacijo do sedaj ni predložila, ker pa gre za dokument iz javne evidence, bi ga bil dolžan upravni organ vpogledati sam po uradni dolžnosti in na tej podlagi vlogi tožeče stranke ugoditi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne iz že navedenih razlogov. Dodatno še navaja, da tožba izhaja iz pravilne predpostavke, da je pridobitev kulturnovarstvenaga soglasja potrebna, če se naložba nahaja na vplivnem območju kulturne dediščine. Ker iz dopisa ZVKDS z dne 7. 9. 2010 in iz natisnjenega izpisa iz Prostorsko informacijskega sistema občin (PISO) z dne 24. 4. 2012 izhaja, da se parc. št. 863 k.o. ..., na kateri naj bi se izvedla naložba, nahaja na vplivnem območju registrirane kulturne dediščine, ki je šrafirano s svetlomodrimi črtami, je jasno, da je bila v konkretnem primeru potrebna predhodna pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Tožeča stranka je tako v grafičnem delu Poročila, na katerega se sklicuje v tožbi, prezrla dejstvo, da je spora parcela šrafirana s svetlo modrimi črtami, kar po legendi PISO pomeni, da je na vplivnem območju kulturne dediščine.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Iz podatkov upravnih spisov, konkretno iz Priloge 3 k prijavnemu obrazcu Javnega razpisa sledi, da se v primeru posega v spomenik, spomeniško območje, nepremičninsko ali naselbinsko dediščino oziroma njihova vplivna območja predloži soglasje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine v skladu z ZVKD-1. Po določbah 28. člena ZVKD-1 je treba kulturnovarstveno soglasje pridobiti za posege v spomenik, za posege v vplivno območje spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi, za posege v varstvena območja dediščine, za posege v registrirano dediščino ali v enoto urejanja prostora, če to obveznost določa prostorski akt in za raziskavo dediščine.

8. V konkretnem primeru ni sporno, da je z ozirom na citirano vsebino razpisne dokumentacije ena od obveznih prilog prijave na Javni razpis tudi omenjeno soglasje ZVKDS ter da tožeča stranka soglasja tudi na podlagi poziva, da vlogo dopolni, ni predložila. Sporno je, ali gre pri obravnavani naložbi (Ureditev športnega igrišča A.) za poseg, za katerega je potrebno pridobiti zahtevano soglasje.

9. V tej zvezi pa že iz dopisa ZVKDS z dne 7. 9. 2010, ki ga je tožeča stranka priložila prijavi na Javni razpis, sledi, da se Športno igrišče A. nahaja na vplivnem območju (VO) kulturne dediščine, ter da je zato pred zahtevano izdajo kulturnovarstvenega soglasja treba skladno z določbami 29. člena ZVKD-1 pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda. Omenjeni dopis je bil, kot izhaja iz njegove vsebine in listin, ki so v spisu, izdan na vlogo tožeče stranke za izdajo kulturnovarstvenega soglasja, med drugim tudi za Športno igrišče A. in s tem za obravnavano naložbo iz Javnega razpisa. Iz njegove vsebine pa po povedanem dovolj jasno sledi ugotovitev pristojnega organa za varstvo dediščine, da se predmet naložbe nahaja na vplivnem območju ter da je zato potrebno za poseganje vanj kulturnovarstveno soglasje. Zato je pritožbeni ugovor, da temu ni tako in da je iz dopisa razvidno, da kulturnovarstveno soglasje ni potrebno, drugostopni organ utemeljeno zavrnil. 10. Da bi bilo dejansko stanje drugačno od tistega, ki se ugotavlja v omenjenem dopisu ZVKDS, pa tožeča stranka tudi ne uspe izkazati v tožbi, v kateri sedaj sicer pravilno povzame (in razume) vsebino dopisa. V ostalem se sklicuje na Poročilo za lokacijo (kot podatke iz javne evidence), ki pa zatrjevanega (da kulturnovarstvenega soglasja ni potrebno pridobiti) po presoji sodišča ne dokazuje. Že po navedbah v tožbi naj bi iz Poročila izhajalo le, da „v bližini lokacije ureditve športnega igrišča A. ni varovanih območij“, medtem ko je sklicevanje na 16. stran Poročila nerelevantno, saj ta stran Poročila varstvenih območij ne prikazuje. Nasprotno se tožena stranka v odgovoru na tožbo utemeljeno sklicuje na Prostorski informacijski sistem občin (in s tem prav tako na javno dostopne podatke), iz katerih dovolj jasno in enako kot iz dopisa ZVKDS sledi, da se parc. št. 863 k.o. ..., na kateri naj bi se izvedla naložba, nahaja na vplivnem območju registrirane kulturne dediščine. To pa pomeni, da je bila v konkretnem primeru potrebna predložitev kulturnovarstvenega soglasja, obenem pa to pomeni, da so tožbeni očitki o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava s strani tožene stranke neutemeljeni.

11. V čem naj bi bila bistveno kršena pravila postopka, tožeča stranka ne pove. Sodišče samo pa bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, tudi ni ugotovilo.

12. Ker je torej izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 14. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.