Jedro

Izobrazba in šolanje sta tako pomembna in z Ustavo RS zavarovana dobrina (57. člen Ustave), da sodišče opis škode, ki bi tožnici lahko nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, ocenjuje kot dovolj prepričljiv in verjeten. V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnica najverjetneje ne bi več mogla vpisati na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, slikarstvo - video, animacija in novi mediji, eno predmetni, univerzitetni, redni študij. To pa bi za tožnico imelo takšno posledico, da tudi če bi tožnica s tožbo uspela, bi tako izgubila eno študijsko leto (2023/24), saj ureditev stanja, kot jo predlaga v svoji zahtevi, ne bi bila več mogoča. Sodišče je torej zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo predvsem zato, ker v primeru, če bi tožnica s tožbo uspela, ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja. Po oceni sodišča začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje tudi ne nasprotuje javni koristi.

Izrek

I. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se Univerzi v Ljubljani naloži, da tožnico začasno, do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu, v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, vpiše na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, slikarstvo - video, animacija in novi mediji, eno predmetni, univerzitetni, redni študij.

II. Odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo se pridrži do končne odločitve v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

_Navedbe tožnice_

1. Tožnica izpodbija odločbo Komisije univerze za pritožbe kandidatov v prijavno-sprejemnih postopkih Univerze v Ljubljani št. 2023562746-odl z dne 9. 8. 2023, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper Sklep o rezultatu izbirnega postopka v prvem prijavnem roku za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2023/ 2024 z dne 17. 7. 2023, za prijavo št. 2023562746 (v nadaljevanju Sklep).

2. V tožbi v bistvenem navaja, da toženka ni upoštevala priznanega statusa ob točkovanju v prvem izbirnem krogu kot kandidatki s posebnimi potrebami in je zato prikrajšana v možnosti uvrstitve na prvo željo, ki je Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, slikarstvo - video, animacija in novi mediji, eno predmetni, univerzitetni, redni študij. Tožnica izpostavlja, da že toženka sama v izpodbijani odločbi ugotavlja, da bi morali biti kandidati s posebnim statusom oz. posebnimi potrebami obravnavani na način, da bi se jim dodeljeni status upošteval že v rednem izbirnem postopku in ne šele naknadno, saj so zaradi tega ti kandidati diskriminirani na podlagi posebnih okoliščin, ki je z Ustavo Republike Slovenije prepovedana. Toženka sama ugotavlja: i) da je podzakonski akt brez zakonske podlage uvedel rešitev, ki odstopa od zakonske določbe; ii) da način razvrščanja, v Pravilniku tožene stranke (v smislu podzakonskega izvršilnega akta), za te kandidate tudi ni ugodnejši, saj se jim posebni status upošteva šele v naknadnem izbirnem postopku in ne že v rednem; iii) da nima pristojnosti, da bi odločila v nasprotju z "veljavnim predpisom kot je Pravilnik, tudi če sama meni, da je predpis nezakonit in ugotavlja, da to lahko stori samo sodišče. Tožnica meni, da je izpodbijana odločba neutemeljena, nezakonita in diskriminatorna do oseb z določenim ovirami in priznanim statusom in posebnimi potrebami. Kot kandidatka s posebnimi potrebami, meni, da je z izpodbijano odločbo prikrajšana za možnost spoštovanja pravice do enakopravne obravnave že v prvem izbirnem krogu, ker se ni upošteval njen poseben status in ji je kljub uspešno opravljenem preizkusu na Akademiji (ob upoštevanju 10% bonusa zaradi statusa kandidata s posebnimi potrebami) in opravljenih ostalih pogojih (zaključeno šolanje, opravljena matura), onemogočen visokošolski študij, za katerega je izkazala talent in velik interes in željo uvrstila na prvo mesto med izbranimi študiji.

3. Tožnica zahteva tudi izdajo začasno odredbo, ki bi ji omogočila vpis na njeno prvo željo, t.j. študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer Slikarstvo, animacija in novi mediji v študijskem letu 2023/2024 in vključitev v študij v začetku študijskega leta.

_Navedbe toženke_

4. Toženka soglaša s predlagano zahtevo za izdajo začasne odredbe. V bistvenem navaja, da je bila tožnica v skladu s Sklepom sprejeta na tretjo študijsko željo Univerzo v Ljubljani, Filozofsko fakulteto, Etnologijo in kulturno antropologijo UN — enopredmetno. Na drugo študijsko željo, Univerzo v Novi Gorici, Akademijo umetnosti, Digitalne umetnosti in prakse VS ni bila sprejeta, ker ni opravljala preizkusa posebnih sposobnosti oziroma nadarjenosti, kar pa v okviru tega postopka med strankama ni sporno. Na prvo študijsko željo, Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo — Video, animacija in novi mediji LIN ni bila sprejeta, ker ni dosegla zadostnega števila točk. Minimum je bil 69,9 točk, kandidatka jih je dosegla 68,17. S sklicevanjem na 69.a člen Zakona o visokem šolstvu v nadaljevanju ZviS), ki določa, da so kandidati s posebnimi potrebami in s posebnim statusom upravičeni do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa, poudarja, da se prijavno-sprejemni postopek vodi v skladu z določili Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (v nadaljevanju Pravilnik) in Razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2023/2024 (MVZI, Ljubljana, 3. februar 2023, v nadaljevanju Razpis). Poudarja, da ni sporno, da je tožnica z odločbo, št. 2023526746 z dne 16. 5. 2023, pridobila status kandidatke s posebnim statusom/posebnimi potrebami v prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik dodiplomskega študija v študijskem letu 2023/2024. 5. Toženka pojasnjuje, da se na podlagi tretjega odstavka 32. člena Pravilnika na seznam naknadno sprejetih kandidatov uvrsti le tisti kandidat s posebnim statusom oziroma s posebnimi potrebami, ki si je status pridobil v prijavno- sprejemnem postopku, ki se v rednem izbirnem postopku ni uvrstil nikamor, izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program in doseže najmanj 90% minimuma točk, potrebnih za uvrstitev (kot je razvidno iz Razpisa). Tožnica se je v rednem izbirnem postopku uvrstila na enega izmed želenih študijskih programov, in sicer na tretjo željo, zato se status kandidatke s posebnim statusom oziroma s posebnimi potrebami ni upošteval. Poudarja, da ni sporno, da če bi toženka lahko tožnici upoštevala dodeljeni posebni status (10% bonus) že v okviru rednega izbirnega postopka in ne šele naknadno, bi bila tožnica ob upoštevanju posebnega statusa, takoj sprejeta na svojo prvo željo, in sicer: na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Slikarstvo — Video, animacija in novi mediji UN.

6. Toženka še navaja, da ni podlage za ureditev, ki izhaja iz Pravilnika in Razpisa, v Zakonu o visokem šolstvu. ZViS ne vsebuje nikakršne podlage, ki bi ministrstvu kot izvršilni veji oblasti dovoljeval, da v svojih izvršilnih predpisih uvede različno obravnavanje študentov s posebnimi potrebami pri vpisu na prvo željo in pri vpisu na drugo ah tretjo željo. Podzakonski akt je tako po mnenju toženke brez zakonske podlage uvedel rešitev, ki odstopa od omenjene zakonske določbe. Način razvrščanja, ki ga določa Pravilnik za te kandidate tudi ni ugodnejši, saj se jim posebni status upošteva šele v naknadnem izbirnem postopku in ne že v rednem. Vendar toženka nima pristojnosti, da bi odločila v nasprotju z veljavnimi predpisi (Pravilnikom), tudi če meni, da je predpis nezakonit. 7. V skladu z navedenim toženka sodišču predlaga, da zahtevi za izdajo začasne odredbe tožeče stranke ugodi, ter v okviru končne sodbe Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije naloži plačilo stroškov postopka, saj tožena stranka v okviru svojih pristojnosti ni mogla ravnati drugače kot je.

**K I. točki izreka** _Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena._

8. Tožnica zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga po določbi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki določa, da lahko tožnik iz razlogov po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Namen začasne odredbe je torej v preprečitvi posledic, ki naj se dokončno odvrnejo z meritorno odločitvijo o tožbenem zahtevku v upravnem sporu. Zato mora tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe jasno navesti in verjetno izkazati pogoje za izdajo začasne odredbe. Tožnica je v zahtevi za izdajo začasne odredbe podala zahtevo, na kakšen način naj sodišče začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje in pojasnila nepopravljivost škode, ki bi ji nastala, če bo odločba toženke postala pravnomočna.

9. Po presoji sodišča je tožnica v konkretnem primeru izkazala verjeten nastanek težko popravljive škode, ki naj bi se v obravnavanem primeru odvrnila. Izobrazba in šolanje sta tako pomembna in z Ustavo RS zavarovana dobrina (57. člen Ustave), da sodišče opis škode, ki bi tožnici lahko nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, ocenjuje kot dovolj prepričljiv in verjeten. V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnica najverjetneje ne bi več mogla vpisati na Univerzo v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, slikarstvo - video, animacija in novi mediji, eno predmetni, univerzitetni, redni študij. To pa bi za tožnico imelo takšno posledico, da tudi če bi tožnica s tožbo uspela, bi tako izgubila eno študijsko leto (2023/24), saj ureditev stanja, kot jo predlaga v svoji zahtevi, ne bi bila več mogoča. Sodišče je torej zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo predvsem zato, ker v primeru, če bi tožnica s tožbo uspela, ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja. Po oceni sodišča začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje tudi ne nasprotuje javni koristi.

10. Glede na navedeno je sodišče s sklepom zahtevi za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 ugodilo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

**K II. točki izreka**

11. Stroški v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe so del stroškov upravnega spora. O njih pa bo lahko sodišče odločilo šele, ko bo znan končni uspeh strank (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1). Iz navedenih razlogov bo sodišče o vseh stroških postopka odločalo ob izdaji končne odločbe.