Jedro

Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je napačno ocenilo dokaz kot tak, ki ga je stranka prvič uveljavljala v pritožbi, pa bi ga lahko že prej. Zato niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 337. člen ZPP glede pritožbenih novot.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v izpodbijanem delu (glede toženkine pritožbe) razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku in ugotovilo, da darilna pogodba, ki sta jo sklenili pokojna tožnikova žena in toženka dne 26.8.1994, ni veljavna. Ocenilo je, da pogodba ni bila veljavno sklenjena zato, ker predmet darila ni bil izročen toženki - obdarjenki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, opiše pa tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka je predložila sodišču na vpogled originale vseh listin za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo že 28.9.1995 in ne gre za pritožbeno novoto, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče. Pogodba odraža pravo voljo pogodbenic, toženka je prevzela določene obveznosti, gre za darilo z naročilom in jasno izraženo pogodbeno voljo strank. Stanovanje je šteti za izročeno z izročitvijo listin, saj je darovalka, po smrti pa njen mož, zasedala celo stanovanje - ob dogovorjeni brezplačni pravici stanovanja. Zmotno je uporabljen 943 ODZ, pogodba je veljavno sklenjena, četudi ni veljavno izpolnjena z izročitvijo same stvari v neposredno posest. Darovalka je izgovorila brezplačno bivanje zase in za moža, zadržala si je posredno posestno pravico kot osebno služnost. Zakaj sodišči štejeta, da toženka ni pridobila posestne pravice, sodišči nista obrazložili. Tožena stranka ves čas trdi, da je darilna pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki, ki vsebuje zemljiško knjižno klavzulo, veljavno sklenjena pogodba, s katero je obdarjenka pridobila lastninsko pravico in tudi neposredno posestno pravico. V danem primeru gre za zemljiško knjižno nevpisano nepremičnino. Kako naj bi bil po mnenju sodišča opravljen prenos posesti ob izgovorjeni pravici osebne služnosti bivanja, sodišči nista zapisali oz. so razlogi nejasni.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP).

Revizija je utemeljena.

Pri uveljavljanju revizijskih očitkov o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede ocene, kaj je šteti za pritožbeno novoto, ima revizija prav. Višje sodišče je zmotno ocenilo, da tožena stranka ni predložila originalov listin, ki ji omogočajo vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, ko bo ta odprta. Tožena stranka je namreč na naroku za glavno obravnavo dne 12.6.1997 obljubila, da bo predložila vse listinske dokaze, ki ji omogočajo pridobitev lastninske pravice z vknjižbo v zemljiško knjigo. Temu je sledila vloga tožene stranke s predložitvijo obljubljene dokumentacije, ki se nahaja v spisu pod oznako B 3. Ne gre torej za tak dokaz, ki bi ga stranka prvič uveljavljala v pritožbi, pa bi ga lahko že prej. Zato niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 337. člen ZPP kot pritožbeno novoto. Prav ima revizija tudi v delu, da sodišče ni odgovorilo na trditve, kako naj bo opravljen prenos posesti ob izgovorjeni pravici osebne služnosti bivanja.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je utemeljen revizijski očitek o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka in je moralo zato reviziji ugoditi (379. člen ZPP). O vsebini odločitve same revizijsko sodišče ni smelo odločati, zato ne odgovarja na ostale očitke v reviziji.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.