Jedro

Okoliščine o nenadnosti in nepredvidljivosti tožnikove bolezni in o takšni naravi bolezni, da kadarkoli po vročitvi izpodbijane odločbe ne bi bil zmožen sestaviti in vložiti tožbe oz. za to pooblastiti pooblaščenca, niso izkazane niti s stopnjo verjetnosti. Le v takšnih primerih pa je zamuda roka za vložitev tožbe opravičljiva.

Izrek

I. Zahteva za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Tožba se zavrže. III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da tožniku iz razloga po 1. točki prvega odstavka 74. člena Zakona o sodniški službi (ZSS) z dnem 28. 3. 2012 preneha sodniška služba.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja razloge, zakaj meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in predlaga njeno odpravo ter vrnitev zadeve v ponoven postopek.

V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da zaradi bolezni ter postoperativnega in zdraviliškega zdravljenja ni imel možnosti, da bi v postavljenem roku vložil pravno sredstvo zoper izpodbijano odločbo, kar je razvidno iz priložene odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz katere je razvidno, da ni bil zmožen za delo vse od 27. 2. 2012 do 16. 7. 2012. Predlaga, naj sodišče, upoštevaje tek rokov med sodnimi počitnicami, njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo in v odgovoru na predlog za vrnitev v prejšnje stanje navaja razloge, zakaj meni, da sta tožba in predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljena. Predlaga, naj sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje in tožbo zavrne.

K 1. točki izreka: Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba vložena prepozno, kar je pojasnjeno v nadaljevanju in kar ni sporno, saj tožnik v tožbi to sam navaja, je najprej preverilo, ali je utemeljen tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov treba dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki predlaga vrnitev (sklep Ustavnega sodišča RS št. Up-184/98).

Po 1. odstavku 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje stranka, če iz upravičenega razloga zamudi rok za vložitev tožbe ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Predlog mora vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila rok, če pa je za zamudo izvedela šele pozneje, pa od dneva, ko je izvedela za zamudo (2. odstavek 24. člena ZUS-1). Po določbi 3. odstavka 24. člena ZUS-1 je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati že ob vložitvi predloga ter v roku za vložitev predloga opraviti tudi zamujeno dejanje. Po treh mesecih od dneva zamude ni mogoče več predlagati vrnitve v prejšnje stanje (4. odstavek 24. člena ZUS-1).

Sodišče je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje obravnavalo kot pravočasno vloženega.

Kot je bilo navedeno, lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če je iz opravičenega razloga zamudila rok za vložitev tožbe. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožnik kot razlog za zamudo roka za vložitev tožbe navaja bolezen in postoperativno ter zdraviliško zdravljenje. V zvezi s tem prilaga odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Ljubljana z dne 6. 8. 2012, iz katere izhaja, da je bil tožnik od 28. 3. 2012 do 16. 7. 2012 zaradi bolezni začasno nezmožen za delo, od 17. 7. 2012 do 10. 8. 2012 je bil zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, od dne 11. 8. 2012 dalje pa je zmožen za delo.

Sodišče ugotavlja, da iz priložene odločbe ni mogoče sklepati o upravičenosti razlogov za tožnikovo zamudo oz. o vseh pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za vrnitev v prejšnje stanje.

Dogodek, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo (npr. bolezen), mora biti nenaden in nepredvidljiv, poleg tega se vprašanje nezakrivljenosti zamude ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo (npr. bolezen), pač pa tudi glede na okoliščine glede vprašanja, ali bi stranka kljub takšnemu dogodku lahko pozneje zagotovila, da do zamude pri opravi procesnega dejanja ne bo prišlo (Galič, Pravdni postopek, GV založba, Ljubljana, 2005). Iz vsebine priložene odločbe okoliščine o nenadnosti in nepredvidljivosti tožnikove bolezni in o takšni naravi bolezni, da kadarkoli po vročitvi izpodbijane odločbe ne bi bil zmožen sestaviti in vložiti tožbo oz. za to pooblastiti pooblaščenca, niso izkazane niti s stopnjo verjetnosti. Le v takšnih primerih pa je zamuda roka za vložitev tožbe opravičljiva. Ker je, kot rečeno, dokazno breme na strani tistega, ki zatrjuje, da obstajajo opravičljivi razlogi za zamudo, sodišče brez predloženih dokazov, ki bi opravičevali zamudo, tožnikovemu predlogu ni moglo ugoditi in ga je zavrnilo K točki 2 izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz sledečih razlogov: Iz upravnega spisa in tožbe izhaja, da je tožnik izpodbijano odločbo prejel dne 6. 6. 2012. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, kot ga določa 1. odstavek 28. člena ZUS-1, je potekel dne 6. 7. 2012. Glede na to, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti šele 23. 8. 2012, je bila vložena prepozno. Po določbi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbo zavrže, če je bila vložena prepozno ali prezgodaj. Ker je bila vložena prepozno, jo je sodišče v skladu s citirano določbo zavrglo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.