Jedro

Toženec lahko v reviziji po uradni dolžnosti, ko o reviziji odloča skupaj s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, le-to spremeni tudi v škodo zavarovanca. Takšna odločba učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 20. 12. 2010 ter na ugotovitev, da ima pravico do invalidske pokojnine v znesku ... EUR na mesec od 13. 5. 2010 dalje.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava. Navaja, da je prvostopno sodišče odločalo zgolj o pravnem vprašanju in sicer, ali lahko toženec v predsodnem postopku v primeru pritožbe tožnika, prvostopenjsko odločbo spremeni v njegovo škodo. Navaja, da vsaka odločba ne vstopi v revizijo, saj to glede na število odločb niti ni izvedljivo, zaradi česar je zaključiti, da v kolikor se tožnik ne bi pritožil, mu pravica ne bi bila skrčena oziroma se pokojnina ne bi znižala. Poleg tega sicer res Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) ne vsebuje določb glede prepovedi reformacije in peius, nikjer pa ni izrecno določeno, da je dovoljena sprememba v škodo pritožnika. Tožnik se ne strinja s stališčem, da je v predmetni zadevi dovoljena sprememba odločbe v njegovo škodo, ker le-to ni v zakonu izrecno prepovedano. Že Ustava RS v 25. členu zagotavlja pravico do pravnega varstva, torej najvišji akt prepoveduje spremembo odločbe ali sodbe, tudi sklepa, ki ga je ta državni organ izdal v škodo, v kolikor se upravičena oseba pritoži zoper tako odločitev državnega organa. Po mnenju tožnika torej ni potrebno, da bi načelo prepovedi reformacije in peius bilo posebej uzakonjeno v ZPIZ-1. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca št. ... z dne 20. 12. 2010 in št. ... z dne 21. 10. 2010 ter se opredelilo do pravnega vprašanja, ali lahko toženec v predsodnem postopku v primeru tožnikove pritožbe spremeni prvostopenjsko odločbo v njegovo škodo.

Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da v takšnem primeru, ko je zadeva predložena v revizijo in vložena pritožba, ta prepoved ne velja. S takšnim stališčem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Bistveno za takšno stališče je, da se pritožba, ki jo vloži stranka, hkrati obravnava z revizijo, ki se opravi po uradni dolžnosti in se tudi glede na 4. odstavek 254. člena ZPIZ-1, o reviziji in pritožbi odloči z isto odločbo.

Postopek skladno z 12. in 249. členom ZPIZ-1 v tem primeru teče po določbah tega zakona. V ZPIZ-1 je v določbah od 254. člena do 257. člena določen postopek, rok, v katerem je potrebno opraviti revizijo, vrste odločitve in učinek revizije. Po določbi 3. odstavka 255. člena se v reviziji lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi. Iz zakona sicer ni razvidno, kdaj je možno sprejeti posamezno od navedenih odločitev in tudi ne, ali je možno odločiti v zavarovančevo škodo. Vendar se glede na sam namen, zaradi katerega se opravi revizija (254. člen ZPIZ-1), ta pa je v nadzoru zakonitosti odločb glede skladnosti in pravilnosti uporabe materialnih in procesnih določb zakona, se lahko z isto odločbo odloči o reviziji in pritožbi ter prvostopna odločba spremeni, bodisi v korist ali v škodo zavarovanca. Namreč določbe zakona so lahko prekršene tudi v korist zavarovanca, kot je bilo v konkretnem primeru. Takšna odločba ni zakonita in jo je potrebno spremeniti. S tem, da v revizijskem postopku spremenjena odločba skladno s 3. odstavkom 255. člena ZPIZ-1, učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji revizijske odločbe.

Pritožba neutemeljeno navaja, da takšna odločitev, ko je bila v reviziji odločba toženca z dne 21. 10. 2010 spremenjena in znesek invalidske pokojnine znižan, ni pravilna in v nasprotju z določbami Ustave RS. Določba 25. člena Republike Slovenije zagotavlja pravico do pravnega varstva, vendar ne v takšnem smislu, kot navaja pritožba. Kot je določeno v 257. členu ZPIZ-1, je zoper odločbo izdano v reviziji, s katero je spremenjena odločba prve stopnje, zagotovljeno sodno varstvo. Torej je s to določbo zagotovljena pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani odločbi toženca pa pravilni in zakoniti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je v skladu z določbo 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.