Jedro

Ker gre za drugo razrešitev v isti zadevi, je treba glede na enajsti odstavek 30. člena ZBPP šteti, da je bila tožniku BPP neupravičeno dodeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP razrešil odvetnika A.A. v ..., ki je bil z odločbo istega organa z dne 1. 9. 2014 določen za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči (I. točka izreka), ugotovil, da je bila tožniku kot upravičencu z odločbo istega organa z dne 29. 5. 2013 brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena (II. točka izreka) in odločil, da bo o višini neupravičeno dodeljene oziroma prejete brezplačne prave pomoči pristojni organ za BPP odločil s posebnim sklepom (III. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bila tožniku z odločbo z dne 29. 5. 2013 dodeljena brezplačna pravna pomoč v skladu s pogoji po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi predodelitve otroka, določitve preživnine in stikov ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Postopek se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi pod IV P 684/2013. Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica B.B. Z odločbo z dne 1. 9. 2014 je bila postavljena odvetnica razrešena iz razlogov na strani prosilca in postavljen odvetnik A.A. Organ je 7. 4. 2015 prejel predlog za razrešitev s strani odvetnika A.A., ki se je skliceval na nemogočo komunikacijo s tožnikom, kar je natančneje pojasnil (žalitve tožnika, komunikacija tožnika z odvetnikom v pijanem stanju, ipd). Tožnik se je po pozivu organa izjavil o navedbah odvetnika. Glede na podane navedbe odvetnika ter tožnika in ob upoštevanju desetega odstavka 30. člena ZBPP, je organ ocenil, da je treba šteti, da odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti iz razlogov, ki so na strani upravičenca – tožnika. V svojem odgovoru na poziv tožnik odvetniku očita nepravilnosti pri stikih s sinom po odredbi sodišča, ki so po njegovem mnenju posledica odvetnikove nestrokovnosti. Ta očitek odvetniku ni utemeljen in ne opravičuje nastalih nesoglasij med odvetnikom in tožnikom, še manj pa načina komunikacije na strani tožnika. Pravna presoja primera je na strani odvetnika, ki je strokovnjak, zato ni dolžan upoštevati sugeriranja strank glede vprašanj, ki so pravne narave. Organ je zato odvetnika razrešil. Ker pa gre za drugo razrešitev v isti zadevi za dodelitev BPP, je treba glede na enajsti odstavek 30. člena ZBPP šteti, da je bila tožniku BPP neupravičeno dodeljena. O višini neupravičene prejete BPP bo organ odločil s posebnim sklepom.

Tožnik je v tožbi navedel, da je bil odvetnik razrešen tudi zaradi njegove podane vloge za razrešitev. Tožnik kot stranka je bil oškodovan zaradi odvetnikovega nekorektnega in nedopustnega dela. Zadeva IV P 684/2013 je povezana z zadevo I K 3280/2014, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Kočevju, v kateri ga zastopa odvetnik C.C., ki mu je bil tudi dodeljen s strani BPP. Sodišče je prosil za pojasnilo, zakaj mu tudi v tej zadevi ni bil dodeljen odvetnik C.C., zlasti ker sta zadevi povezani in bosta obravnavani v juniju 2015. Dodal je še, da izpolnjuje vse pogoje za BPP, kar je tudi že izkazal. Smiselno je predlagal ugoditev tožbi.

Toženka na tožbo odgovora po vsebini ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še navaja: V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o (že drugi v tem postopku) razrešitvi odvetnika, ugotovitvi o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči ter odločitvi o naknadni izdaji sklepa o višini neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Organ se je pri tem oprl na enajsti odstavek 30. člena ZBPP, po katerem se v primeru, če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka (tj. zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca), šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Za takšno situacijo pa glede na podatke izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavanem primeru tudi gre. Z izpodbijano odločbo razrešen odvetnik je bil tožniku namreč dodeljen po razrešitvi odvetnice, ki je bila določena za izvajanje dodeljene brezplačne pravne pomoči tožniku v pravdnem postopku, IV P 684/2013, pri čemer sta oba odvetnika predlagala svojo razrešitev iz razlogov, ki so na strani upravičenca, torej tožnika, in čemur je organ v obeh primerih tudi sledil. Tožnik je sicer že v svoji izjavi na podan predlog odvetnika in v njem navedenih razlogov za razrešitev zatrjeval, da je razlog za razrešitev dejansko na strani odvetnika zaradi nekorektno oziroma nestrokovno opravljenega dela, vendar tožnik s svojimi argumenti ob pregledu opravljenih dejanj odvetnika v pravdnem postopku organa ni prepričal, hkrati pa je tudi priznal svoje neprimerno obnašanje do odvetnika, zaradi česar je organ ocenil, da odvetnik ne more opravljati v redu svoje dolžnosti iz razlogov, ki so na strani upravičenca, ter ugodil odvetnikovemu predlogu.

Taki oceni organa pa pritrjuje tudi sodišče. Tudi sedaj v tožbi tožnik namreč zgolj navaja, da je bil oškodovan zaradi odvetnikovega nekorektnega in nedopustnega dela (in zaradi česar naj bi tudi sam podal predlog za razrešitev, kar pa podatki spisa ne potrjujejo, saj tožnikovega predloga v spisih ni), vendar pri tem ne konkretizira teh svojih navedb, zaradi česar že zaradi njihove pavšalnosti tem navedbam ni možno slediti. Ob tem pa sodišče še dodaja, da tudi pregled postopanja odvetnika v postopku IV P 684/2013 navedb tožnika ne potrjuje, temveč izkazuje strokovno in korektno delo odvetnika (ustrezno zastopanje na glavni obravnavi, vložena pravna sredstva zoper izdane sklepe v postopku, ipd).

V zvezi s tožnikovimi navedbami o povezavi te zadeve s kazensko zadevo I K 3280/2014, kjer ga pa zastopa odvetnik C.C., ki naj ga zastopa tudi v tem postopku, ob upoštevanju, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP, pa sodišče tožniku še pojasnjuje, da postavitev odvetnika C.C. v tej zadevi ni več možna, saj – kot že pojasnjeno – je bila tožniku brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, kar pomeni, da do odvetnika v tej zadevi (torej v zadevi IV P 684/2013) ni (več) upravičen.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.