Jedro

Presoja objektivne zmožnosti izpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi.preklic pogojne

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojene A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojeno se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 27. 5. 2022 obsojeni A. A. po četrtem odstavku 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pogojno obsodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 40751/2019 z dne 12. 9. 2017 in pravnomočno 20. 8. 2018 ter ji s pogojno obsodbo določeno kazen enajst mesecev zapora, izreklo. Po prvem odstavku 507. člena in prvem odstavku 95. člena ZKP mora obsojena plačati še sodno takso v višini 65,00 EUR. To je v odločilnem vsebina izreka, izdanega v sodbi II Kr 40751/2014. 2. Zoper sodbo se je pritožil obsojenkin zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in, kot je zapisal, posledično zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da sodbo spremeni tako, da postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlagal je še, da se ju skupaj z obsojenko vabi na sejo pritožbene „komisije“.

3. Pritožnik in obsojenka o seji senata nista bila obveščena. Pritožnik predloga v smeri koristnosti njune navzočnosti na seji za razjasnitev stvari, kot vsebinskega pogoja iz 445. člena ZKP ni obrazložil, sodišče druge stopnje pa tovrstnega spoznanja po predsednici senata ali po samem senatu ni doseglo.

4. Po ugotovljenem je sledil pritožbeni preizkus, ki je pokazal, da je pritožba neutemeljena.

5. Uveljavljana zmotna uporaba materialnega zakona kot posledica zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni možna. Popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je namreč pogoj za pravilno, pa tudi nepravilno uporabo prava, sicer je treba sodbo po prvem odstavku 392. člena ZKP razveljaviti ali eventualno po petem odstavku tega člena spremeniti ter na takšen način napako v ugotavljanju dejanskega stanja odpraviti. Smiselno zatrjevana kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP zato ni podana.

6. Enako je bilo ugotovljeno po preizkusu drugega izpodbojnega razloga, ko se pritožnik v pritožbeni obrazložitvi najprej sklicuje na navedbe iz obsojenkinega odgovora na predlog okrožne državne tožilke za preklic pogojne obsodbe, nakar povzema obsojenkine socialne razmere, ki so ji izpolnitev posebnega pogoja po njegovi oceni preprečevale. Obsojenka je mati šestih otrok, ki je z materinstvom polno zasedena, s partnerjem pa sta praktično nezaposljiva, saj jima s strani Zavoda za zaposlovanje, nikoli ni bila ponujena možnost zaposlitve. Obratno sorazmeren z obsegom družine je obseg življenjskih stroškov, ki se jim obsojena in njen partner ne moreta izogniti. Končno, ocena obsojenkine sposobnosti s strani sodišča prve stopnje temelji na okoliščinah, ki so bile že ugotovljene v pravnomočni sodbi, po drugi strani pa ni bilo upoštevano, da obsojena pred tem in kasneje še ni bila kaznovana in da se ni nahajala niti v kakšnem postopku zaradi istovrstnega ali podobnega kaznivega dejanja.

7. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da se obsojenkine navedbe iz odgovora na zgornji predlog okrožne državne tožilke za preklic pogojne obsodbe in povzeta pritožbena obrazložitev v jedru ne razlikujejo. V obeh primerih je smiselno zatrjevana objektivnost ovir, ki po pravilni oceni sodišča prve stopnje pri obsojenki ni izkazana. Že zaradi višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, s katero je obsojenka razpolagala po storjenem kaznivem dejanju in nato še zaradi obsojenkine poslovne dejavnosti na svetovnem spletu, ki jo je sodišče prve stopnje v postopku zanesljivo ugotovilo. Če k temu dodamo, da obsojenkin partner ni pridobitno nesposoben, da je obsojenkina družina podprta z ustreznimi socialnimi prejemki ter nenazadnje čas, v katerem bi lahko pokazala vsaj minimalno prizadevanje za izpolnitev posebnega pogoja, pritožniku ni mogoče pritrditi. Niti zato, ker ni nobenega razloga, da način izvršitve kaznivega dejanja ne bi smel biti upoštevan pri oceni obsojenkine pridobitne sposobnosti, kot ene od okoliščin v zvezi z objektivno zmožnostjo izpolnitve posebnega pogoja, ker upravičenost do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok iz 52. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih še ne vzpostavlja zakonske domneve o pridobitni nesposobnosti in ker obsojenkina nekaznovanost ter dejstvo, da se ne nahaja v drugem kazenskem postopku, nista v zvezi z navedeno zmožnostjo izpolnitve posebnega pogoja kot bistvom predmeta, o katerem je sodišče prve stopnje pravilno odločilo.

8. Po obrazloženem, in ker sodišče druge stopnje pri smiselno zapovedanem preizkusu iz 383. člena ZKP ni zasledilo kršitev, na katere je dolžno samo paziti, je o pritožbi zagovornika obsojene A. A. odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 507. člena in 391. člen ZKP).

9. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 507. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP ter prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah. Je posledica obsojenkinih premoženjskih razmer, dolžnosti vzdrževanja družinskih članov in izvršitve preklicane pogojne obsodbe.