Jedro

Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje ter, ali stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. V primeru, da pravdne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali da pooblaščenec stranke ni imel pooblastila (razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena), je odločitev sodišča obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21.5.2014 dovolilo spremembo tožbe z dne 16.9.2013 ter 3.10.2013 (I. točka izreka). Odločilo je, da sodišče ni pristojno za odločanje o tem, da „se do imenovanja novega upravnega odbora zbora prepove upravnemu odboru opravljanje vseh poslov, ki so izven rednih oziroma nujnih zadev za delovanje društva“ in tožbo v tem delu zavrglo (II. točka izreka). V preostalem delu (da naj se volilni pravilnik v organe Študentskega kluba D. z dne 28.12.2013 razveljavi zaradi ugotovljene ničnosti, da se zaradi grobih kršitev temeljnega akta društva in zlorabljanja nadrejenega položaja s strani upravnega odbora do ostalih članov v društvu razveljavi volilni zapisnik z dne 24.5.2013 ter 11.12.2012 in da naj se razveljavi spremembo temeljnega akta z dne 11.12.2012, kakor tudi, da naj sodišče ugotovi, da K. N. ni več zastopnica društva s polnimi pooblastili in v nadaljevanju ne more več razpolagati s finančnimi sredstvi društva oziroma ravnati v skladu z dejanji, ki bi bila po svoji naravi izven tekočih poslov za nujno delovanje društva) je tožbo zavrglo (III. točka izreka).

2. Zoper III. točko izpodbijanega sklepa se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče sklep v III. točki razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja na kršitev po 8. točki 339. člena ZPP, kršenje tožnikove pravice do enakega varstva pravic. Tožnik je bil šele z vročitvijo sklepa prvič seznanjen o dvomih sodišča glede neobstoja pravnega interesa, prej se do tega ni mogel opredeliti, saj mu je sodišče pisanje tožene stranke z dne 28.4.2014 in z dne 16.5.2014 vročilo skupaj s sklepom. Pred tem ni bil pozvan k podaji navedb o obstoju pravnega interesa. Opozarja tudi na 285. člen ZPP. Večkrat je zatrdil, da gre za ugotovitveno tožbo, iz zahtevka pa je bilo mogoče ugotoviti, da gre dejansko za oblikovalno tožbo in Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 246/2000 pojasnilo, da pravnega interesa pri oblikovalni tožbi ni treba dokazovati. Ker je sodišče sklep oprlo na navedbe tožene stranke, ki jih je tožniku posredovalo šele skupaj s sklepom o zavrženju, opozarja na kršitev načela kontradiktornosti. Opozarja tudi na sistem pozitivne litiskontestacije. Opozarja na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-57/07, sklep Vrhovnega sodišča II Ips 289/2011 in poudarja, da se pravni interes za oblikovalno tožbo domneva. Citira tudi sklep Višjega sodišča I Cp 3682/2008. Sodišče je napačno ugotovilo, da naj tožnik ne bi zatrjeval, da je skladno z 2. odstavkom 14. člena Zakona o društvih (ZDru-1) v zvezi s 5. odstavkom 13. člena ZDru-1 vložil pritožbo v zvezi z volilnim pravilnikom ter volilnim zapisnikom. Takoj po izvedbi volitev je skupaj z M. Š. Z. na društvo naslovil pritožbo na zapisnik volilne komisije z dne 24.5.2013, posredno se je pritožba nanašala tudi na volilni pravilnik z dne 28.12.2013. Če je imelo sodišče dvom glede procesne predpostavke, ni jasno, zakaj ga ni izpostavilo, da bi jo lahko tožnik pravočasno dokazal. Tudi tožena stranka ni oporekala temu, da tožnik ne bi izpolnil procesne predpostavke v zvezi s pravilnikom, zato ni mogoče razumeti, zakaj je sodišče sprejelo takšen sklep. Sodišče je z izdajo sklepa namerno odlašalo, saj je želelo z odložitvijo vročitve počakati, da se izteče leto dni od izdaje volilnega zapisnika tožene stranke. Napačne so ugotovitve sodišča v 4. točki sklepa, pritožnik se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča in Višjega sodišča. V 5. točki sodišče napačno ugotavlja, da volilni zapisnik ni akt, ki bi ga član smel izpodbijati na sodišču, saj je akt, ki ga je sestavila volilna komisija, ki je organ društva. Na podlagi listine volilne komisije je domnevna predsednica 3.6.2013 zahtevala svojo registracijo v pravnem prometu. V upravni zadevi registracije spremembe zastopnika je tožnik sodeloval kot stranka z interesom in je zato moral vložiti na sodišče tožbo, na podlagi četrtega odstavka 19. člena ZDru-1. Pomembno je, da sodišče o tem aktu odloči s sodbo, saj je pristojno za razveljavitev tega akta. Ravno s tem aktom je J. Z. poskušala priti do pravnomočne odločbe o registraciji spremembe zakonite zastopnice. Tudi ugotovitve glede članstva tožnika v društvu so napačne. Sodišče povzema svoje ugotovitve na podlagi pisanj tožene stranke, ki jih tožniku ni odposlalo. Enako stališče velja za kasnejše ugotovitve sodišča, kjer navaja, da tožnik ni predložil novega temeljnega akta ali druge dokumentacije, s katero bi dokazoval članstvo v društvu v letošnjem letu. Pravni interes zato tožnik dokazuje šele v pritožbi in ne gre za novote v pritožbi, saj je sodba sodišča prve stopnje za tožnika predstavljala sodbo presenečenja. Pojasnjuje, da se mu je z dnem 30.9.2013 iztekel status študenta na fakulteti in je bil res zato začasno prijavljen v evidenco brezposelnih oseb in na center za socialno delo. Članstvo v društvu je vseeno podaljšal na podlagi 6. člena takratnega temeljnega akta Študentskega kluba D., v katerem je sprejeta določba, da redni član, ki ob začetku novega študijskega leta ne predloži originalnega potrdila o vpisu, s tem postane pristopni član. Pristopno izjavo in splošne pogoje je podpisal. Tudi član, ki mu je zavrnjeno članstvo v društvu, ima pred sodiščem enake pravice kot član. Pisanje tožene stranke v spisu (potrdilo o nečlanstvu) je lažna zasebna listina. V nobeni točki statuta ni bilo določeno, kateri organ nove člane potrjuje. Ne obstajajo sklepi organov društva, kdo je bil za člana potrjen in kdo ne. Povzema pogoje, ki so v statutu določeni za članstvo in kot dokaz pritožbi prilaga podpisano pristopno izjavo za leto 2013/2014, potrjeno člansko izkaznico in podpisane splošne pogoje. Tudi pristopni član je član društva in pravni interes za tožbo je utemeljen tudi kasneje. Petina članov je sklicala izredni občni zbor in zbor članov je status rednih članov za leto 2013/2014 priznal tudi oškodovancem iz preteklega leta, česar sodišče ni upoštevalo. Pravni interes za tožbo izhaja iz članstva, najprej iz naslova pristopnega članstva, v nadaljevanju pa iz sklepa zbora rednih članov, torej iz rednega članstva. Zbor rednih članov je tožnika imenoval tudi za zakonitega zastopnika društva. Ministrstvo za notranje zadeve je v upravnem postopku 12.2.2014 izdalo dokončno odločbo, s katero je odločilo, da se vloga J. Z. za registracijo spremembe zastopnika društva zavrne. V nadaljevanju podaja navedbe glede izjav tistih, ki so nasprotovali sklicu nove izredne seje, navaja, da je bilo za samo publiciteto novega sklica storjeno vse, kar je bilo glede na dejanske okoliščine mogoče in podaja navedbe glede novega zbora, ki je sprejel tudi spremenjen temeljni akt. Najbolj bistvena sprememba je 23. člen temeljnega akta, v njem je namreč sprejet nov enoosebni organ z nazivom zakoniti zastopnik. Sodišče je bilo s temi trditvami seznanjeno že v začetku aprila. Ker je sodišče tako dolgo odlašalo, je zbor članov v novem koledarskem letu moral izvesti tudi nov občni zbor. Društvo je tožnika imenovalo za zastopnika društva. Povsem neprimerno je, da je sodišče dovolilo zastopanje pooblaščencu, ki mu je bilo pooblastilo v začetku aprila pisno preklicano, saj je bila oseba, ki mu je pooblastilo za to pravdo podpisala, iz registra društev v času tožbe na sodišču že izbrisana. Ko je bila ponovno vpisana kot zastopnica v register pa je K. N. že 12.9.2013 podala odstopno izjavo. Ne J. Z., ne K. N. ne bi smeli v tej tožbi zastopati tožene stranke, pa sta jo vseeno. Sodišče je pravdo nadaljevalo, ne da bi prej poskrbelo, da je tožena stranka jasno in pravilno zastopana. Dovolilo je nadaljnje zastopanje osebi, ki sploh ni bila zakoniti zastopnik društva. Zakoniti zastopnik tožene stranke v času tožbe je bil spremenjen, a sodišče tega ni upoštevalo. Sprašuje se, na kakšni podlagi je K. N. pooblaščala odvetnika D. za vlaganje pisanj, saj je bilo že iz spornega volilnega zapisnika razvidno, da je od 24.5.2013 dejansko zastopanje društva prevzela J. Z. Podatek v registru varuje le tretje osebe v pravnem prometu, kar pa spor znotraj tožene stranke ni. Skratka, vse vloge je podala oseba, ki za to sploh ni imela pooblastila. Sodišče bi moralo na to toženo stranko opozoriti. Odvetnik D. je z zastopanjem nadaljeval tudi po tem, ko je K. N. podala lastnoročno podpisano odstopno izjavo in ves čas se je na strani tožene stranke pravde udeleževala oseba, ki za to sploh ni imela veljavnega pooblastila. Ponavlja, da je društvo 2.3.2014 na seji občnega zbora spremenilo svojega zastopnika. Citira še tri primere iz sodne prakse ter navaja, da je Upravno sodišče 26.5.2013 odločbo Ministrstva razveljavilo zaradi procesnih napak po ZUP-u. Zakon je v primeru anomalije v statutu jasen in po drugem odstavku 13. člena ZDru-1 lahko nov zbor članov kadarkoli skliče tudi petina članov. Ravnanje društva je bilo vseskozi v skladu z določbami ZDru-1 in tožene stranke v tej pravdi zagotovo ni smela zastopati K. N., še manj pa J. Z. Namesto, da bi sodišče najprej preverilo, ali tožena stranka še ima zakonitega zastopnika, je vsa pisanja pooblaščenca še vedno sprejemalo ter nato sklep še oprlo na njih. V trenutku, ko se je na sodišču pojavil dvom o zakonitem zastopniku, bi moralo najprej rešiti vprašanje, kdo sme toženo stranko zastopati, kljub večkratnim opozorilom in predlogu o dodelitvi začasnega zastopnika sodišče ni storilo ničesar. Ker gre za spor člana in društva, to je spor znotraj tožene stranke, bi moralo sodišče najprej rešiti vprašanje, kdo je sploh zakoniti zastopnik Študentskega kluba D. Vse opombe, ki jih na 5. strani povzema sodišče, so brezpredmetne. 3.6.2014 je tožnik kot študent Pravne fakultete diplomiral in je sedaj vpisan v evidenco brezposelnih oseb, vendar se je 16.6.2014 vpisal v magistrski študij prava, zato njegov pravni interes (članstvo) v zvezi s to zadevo ne bo dvomljiv niti v prihodnosti te pravde.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo upoštevajoč navedbe tožene stranke, podane po pooblaščencu D., dne 21. maja 2014. Že pred izdajo sklepa je tožeča stranka opozarjala, da K. N., ki je podpisala pooblastilo za zastopanje odvetniku D. (in odvetnici K. D.) v tej pravdni zadevi, v času podpisa pooblastila ni bila dejanska zakonita zastopnica društva, kljub temu, da je bila še vpisana v register društev kot zakonita zastopnica. Opozarjala je, da je v notranjem sporu (drugače kot v primeru tretjih oseb) odločilno, kdo je dejanski zastopnik društva ter zatrjevala tudi, da je zakoniti zastopnik društva tožnik, ki je postal nov zakoniti zastopnik na podlagi odločitve občnega zbora z dne 2.3.2014. 5. Kljub izpostavljenemu vprašanju, kdo je zakoniti zastopnik društva in vprašanju pravilnega zastopanja, se sodišče prve stopnje do tega, kot utemeljeno opozarja pritožba, ni opredelilo, čeprav mora sodišče ves čas postopka paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (98. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), v skladu z 80. členom ZPP pa mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali stranko zastopa njen zakoniti zastopnik. V primeru, da pravdne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik ali če pooblaščenec stranke nima pooblastila (razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena) je odločitev sodišča obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

6. Pritožba ima prav, da zakoniti zastopnik pridobi pooblastilo za zastopanje že s samim imenovanjem in je vpis zakonitega zastopnika v register deklaratornega značaja. Glede na to, da je bila na volitvah dne 24.5.2013 za predsednico (ki po statutu zastopa in predstavlja društvo in je torej zakoniti zastopnik), izvoljena J. Z., je veljavnost pooblastila, ki ga je prejšnja predsednica društva K. N. podpisala odvetniku D. dne 4.9.2013, to je pred vložitvijo odgovora na tožbo, vprašljiva. V spisu se sicer nahajata tudi pooblastili J. Z., vendar z datumom 11.8.2014 ter 1.12.2014, kar pa je že po izdaji izpodbijanega sklepa. Ob izdaji izpodbijanega sklepa torej njenega pooblastila v spisu ni bilo. Naknadno pooblastilo bi sicer lahko predstavljalo tudi odobritev ravnanj za nazaj (pri tem iz prilog spisa izhaja, da je bila sprememba zastopnika v register društev prvič vpisana 1.10.2013, odločba je bila nato odpravljena, zahteva za registracijo spremembe zastopnika Študentskega kluba D. je bil nazadnje zavrnjena 30.6.2014 (sklep RS, Ministrstva za notranje zadeve z dne 30.6.2014 v zvezi z odločbo Upravne enote Domžale z dne 1.10.2013)). Po drugi strani pa podlago za zastopanje zatrjuje tudi sam tožnik na podlagi sklepa, sklepa sprejetega na izredni seji občnega zbora društva dne 2.3.2014 (to je pred izdajo izpodbijanega sklepa). Tudi glede registracije spremembe zakonitega zastopnika na njegov predlog upravni postopek še poteka.

7. Kdo je dejanski zakoniti zastopnik društva je torej zaenkrat še odprto vprašanje, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa razčistiti. Ker tega ni storilo, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku naj torej sodišče prve stopnje, upoštevaje v spis vloženo dokumentacijo ugotovi, ali je J. Z. mogoče šteti za dejansko zakonito zastopnico tožene stranke oziroma se opredeli do zatrjevanj in dokazov tožnika v zvezi z občnim zborom dne 2.3.2014, od ugotovljenega pa je odvisna tudi veljavnost odvetniku danega pooblastila. Eventuelno lahko sodišče toženi stranki postavi začasnega zastopnika, kar je tožeča stranka tudi predlagala, saj primeri, ko sodišče stranki postavi začasnega zastopnika, niso navedeni taksativno (glej 82. člen ZPP). Tudi v slednjem primeru bo treba ugotoviti ali ta odobrava že opravljena dejanja odvetnika D., od česar bo odvisno nadaljnje postopanje sodišča prve stopnje.

8. Ker je bila razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrebna iz že navedenega razloga, na druge pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).