Jedro

Vzpostavljanje stikov po dveh letih bo predstavljajo tudi psihično obremenitev za dečka, vendar ta ni primerljiva s škodo, ki bi mu nastala, če bi prišlo do popolnega odtujitvenega sindroma. Zato je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost dolgoročni koristi dečka in ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe za ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Stranki nepravdnega postopka sta starša šestletnega A. A., ki je bil na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v ... pod opr. št. IV P 367/2019 z dne 16. 10. 2019 zaupan v varstvo in vzgojo predlagatelju. Stiki med otrokom in materjo (nasprotno udeleženko) so bili določeni vsak torek in četrtek od 16. do 18.30 ure ter vsako drugo soboto in nedeljo od 14. do 18.30 ure. Ko je predlagatelj v decembru 2020 na sodišče prve stopnje vložil predlog za ukinitev stikov, ki se vodi pod opr. št. II N 1916/2020, je nasprotna udeleženka v maju 2021 vložila laični nasprotni predlog za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, za določitev preživnine in stikov ter hkrati podala predlog za izdajo začasne odredbe za določitev stikov pod nadzorom centra za socialno delo. Predlog nasprotne udeleženke in predlog predlagatelja je sodišče združilo v enotno obravnavanje pod opr. št. II N 1916/2020. 2. Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče ugodilo predlogu nasprotne udeleženke in stike uredilo tako, da potekajo enkrat na teden po eno uro v prostorih Centra za socialno delo ..., in sicer vsako sredo od 15. do 16. ure pod nadzorom strokovnega delavca centra za socialno delo oziroma ob drugem ustreznem terminu usklajenem med CSD in staršema. Na podlagi sklepa z dne 14. 7. 2021 se prvi stik izvede v sredo 15. 9. 2021 ob 15. uri.

3. Odločitev sodišča s pritožbo po odvetniku izpodbija predlagatelj. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog nasprotne udeleženke zavrne, ker je brez razloga odšla od doma in stikov z mladoletnim sinom nikoli ni izvajala. Brez izdane začasne odredbe deček ne bo ogrožen, prav nasprotno, sedaj živi umirjeno družinsko življenje z očetom in njegovo partnerko ter skupnim otrokom. Za mamo ima partnerko predlagatelja, ki jo tako tudi kliče. Nasprotna udeleženka bo stike nekaj časa izvajala, potem pa ponovno izginila, kar bo dečku povzročilo nepopravljivo škodo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama postopka ni spora o okoliščini, da mati zadnji dve leti, ko se je izselila iz skupnega bivališča, s sinom nima stikov. Po navedbah matere zaradi strahu pred dečkovim očetom in njegovimi sorodniki.

6. Iz listinske dokumentacije, ki je v spisu, sledi, da je nasprotna udeleženka na centru za socialno delo že večkrat iskala pomoč pri vzpostavljanju stikov, da ji je v ta namen sodišče odobrilo tudi brezplačno pravno pomoč, a je odvetnik postavljen v postopku brezplačne pravne pomoči neodziven, zato nasprotna udeleženka v postopku, ki poteka od 23. 12. 2020, nastopa sama.

7. Predlagatelj je potrdil, da sin biološke matere ne pozna več, da ima za svojo mamo njegovo zunajzakonsko partnerico. Dečkova mati se za A. A., odkar se je pred dvema letoma odselila, ni zanimala. A. A. živi v urejeni družini, njegova zunajzakonska partnerica ga je sprejela kot svojega, A. A. jo kliče mama in je nanjo navezan. Stik z biološko materjo bi A. A. samo vznemiril, ker ni pričakovati, da bi takšne stike mati vzdrževala dalj časa. V interesu otroka je, da mirno živi v družini svojega očeta.

8. Tudi pritožbeno sodišče je prepričano, da bi za dečka nastala nepopravljiva škoda, če bi mu bila odvzeta možnost, da pozna svojo biološko mater, je seznanjen z njenimi dejanskimi družinskimi razmerami in vsaj nekaj časa preživi tudi z njo in je tako deležen pozitivnih učinkov stikov na njegov telesni in duševni razvoj. Dejstvo, da mati zadnje dve leti z dečkom ni imela stikov, so upoštevali tako sodišče prve stopnje kot center za socialno delo pri uvajanju stikov med sinom in materjo pod nadzorom strokovnega delavca centra za socialno delo.

9. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je v ugotovljenih okoliščinah bistveno, da se ponovno vzpostavi določen začasni sistem stikov, predvsem zaradi varstva dečkovih koristi, kar je z izpodbijano začasno odredbo o ureditvi stikov doseženo.

10. Oče načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom matere z otrokom. Pri ugotavljanju, ali obstojijo osebnostni razlogi na strani matere za ukinitev stikov, takšnega razloga ne more temeljiti samo na okoliščini, da mati preživnine ne plačuje in da zadnji dve leti sina ni obiskala.

11. Razmerje med otroki in njihovimi starši je pravno varovano že po tretjem odstavku 53. člena Ustave Republike Slovenije, iz katerega izhaja tudi dolžnost države, da varuje družino. Vsebinsko enaka obveznost izhaja iz pravice do družinskega življenja iz 8. člena EKČP, zato je treba že z vidika ustavnih določil varovati pravico otrok do njihovih staršev, pa tudi pravico matere do otroka.

12. Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo. Prav neuvid očeta v nujnost ohranitve vezi med materjo in sinom zaradi varstva koristi otroka, je terjal ureditev stikov tudi z začasno odredbo.

13. Pritožbeno sodišče se zaveda, da bo vzpostavljanje stikov po dveh letih predstavljajo tudi psihično obremenitev za dečka, vendar ta ni primerljiva s škodo, ki bi mu nastala, če bi prišlo do popolnega odtujitvenega sindroma. Zato je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost dolgoročni koristi dečka in ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe za ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo. Če namreč sodišče ne bi odreagiralo takoj, ko je bilo mogoče z visoko stopnjo verjetnosti zaznati, da se deček od matere odtujuje in da oče do tega ni sposoben vzpostaviti kritičnega odnosa, bi lahko neukrepanje oziroma neizdaja začasne odredbe privedla do situacije, ko bi odtujenost napredovala do tiste stopnje, ko stiki ne bi bili več v dečkovo korist. 14. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavke 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).