Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 315/2010

ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.315.2010 Civilni oddelek

zapuščinski postopek prekinitev zapuščinskega postopka napotitev na pravdo zapuščina darilo zapustnika
Višje sodišče v Ljubljani
7. april 2010

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbi dedičev P. in A. M., ki sta se pritožila nad napotitvijo na pravdo glede narave izročilne pogodbe z dne 24.7.1987. Sodišče je ugotovilo, da pogodba, ki je naslovljena kot izročilna, dejansko predstavlja darilo, ker ni bilo soglasja preostalih dedičev. Pritožnika sta trdila, da gre za preužitkarsko pogodbo, vendar sodišče ni našlo utemeljenosti v njunih argumentih, saj je bilo potrebno razjasniti naravo pogodbe v pravdi.
  • Ali gre za darilo ali preužitkarsko pogodbo?Sodišče obravnava vprašanje, ali izročilna pogodba z dne 24.7.1987 predstavlja darilo ali preužitkarsko pogodbo, kar vpliva na dedne pravice preostalih dedičev.
  • Kdo naj sproži pravdo za ugotovitev narave pogodbe?Vprašanje se postavlja, kdo naj sproži pravdo za ugotovitev, ali gre za darilo, kar bi lahko vplivalo na nujne dedne deleže preostalih dedičev.
  • Upoštevanje Zakona o dedovanju in kmetijskih zemljiščihSodišče obravnava, kako se upoštevajo določbe Zakona o dedovanju in Zakona o kmetijskih zemljiščih v kontekstu izročilne pogodbe.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dejstvo je, da je pogodba naslovljena kot izročilna pogodba. Ker za njeno sklenitev ni bilo soglasja preostalih dedičev, se po v času sklenitve te pogodbe veljavnem 1. odst. 110. čl. ZD šteje za po izročilni pogodbi izročeno premoženje za darilo prevzemniku.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Dedič M.M. sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka prekinilo zapuščinski postopek, pod 2. točko izreka je dediča P. in A. M. napotilo na pravdo zoper ostale dediče za ugotovitev, da nepremičnine, ki so bile izročene P. M. z izročilno pogodbo z dne 24.7.1987, ne predstavljajo darila, pod 3. točko izreka je dediča A. M. napotilo na pravdo zoper ostale dediče za ugotovitev, da ni prejel lesa za ostrešje njegove hiše ter gradbene parcele št. 1358/3 k.o. B. od zapustnice na podlagi izročilne pogodbe z dne 24.7.1987, ker je prejel les za ostrešje od F. S., namesto gradbene parcele pa je prejel njivo, pod 4. točko izreka je določilo rok 30-tih dni za vložitev tožbe in pod 5. točko izreka postopek prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka.

Zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa sta se v roku pritožila dediča P. in A. M., dedič P. M. iz vseh pritožbenih razlogov in dedič A. M. iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, oba pa s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da na pravdo napoti ostale dediče, podrejeno, da ga razveljavi in v tem obsegu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Dedič P. M. v svoji pritožbi navaja, da se ne strinja z napotitvijo njega na pravdo, ampak bi sodišče moralo napoti preostale dediče. Pogodba z dne 24.7.1987, čeprav naslovljena kot izročilna pogodba, po svoji vsebini ni izročilna pogodba, ampak je tako imenovana preužitna pogodba, torej odplačni pravni posel. Ali gre v tem primeru za darilo, bi morali spor sprožiti preostali dediči, ko trdijo, da je njihov nujni dedni delež zato prikrajšan. Zahtevati morajo vrnitev darila v zapuščino, kar je lahko le njihov tožbeni zahtevek. Sicer pa je pritožnik s svojim delom na kmetiji že več kot preplačal vrednost izročenega mu premoženja po izročilni pogodbi z dne 24.7.1987. Enako v svoji pritožbi navaja pritožnik A. M., da se ne strinja z njegovo napotitvijo na pravdo, ker bi morali biti napoteni preostali dediči. Po izročilni pogodbi z dne 24.7.1987 ne gre za izročitev premoženja po določbah Zakona o dedovanju (ZD), ampak nedvomno za preužitkarsko pogodbo, ki je odplačni pravni posel in je P. M. s svojim delom tudi vse dobljeno že preplačal. Preostali dediči ne ponudijo nobenega argumenta ali dokaza, da gre po navedeni pogodbi za darilo, v posledici česar je njihova pravica manj verjetna. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo Zakona o kmetijskih zemljiščih in da gre za zaščiteno kmetijo, kjer gre za interes ohranjanja celovitosti kmetije. Pritožniku je bil znan tudi namen zapustnice, da po pogodbi ne gre za darilo, ampak za odplačni pravni posel. Sicer pa sprejema naklonjeno mu po izročilni pogodbi z dnem 24.7.1987. Dedič M. M. v odgovoru na pritožbi zavrača pritožbene navedbe, potrjujejo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožb. Pritožbi nista utemeljeni.

Kot je bilo na zapuščinski obravnavi dne 2.7.2009 izrecno ugotovljeno (glej 2. odst. na 2. strani zapisnika o naroku), je med dediči sporna vsebina oziroma namen izročilne pogodbe z dne 24.7.1987 (v spisu priloga A2), ali gre za preužitkarsko pogodbo kot izpeljanko pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali za izročilno pogodbo oziroma ali se „izročilna pogodba“ vsaj deloma šteje za darilo. Torej je bilo potrebno zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo po prej citiranem spornem dejanskem vprašanju. Zmotno je prepričanje pritožnikov, da bi bilo potrebno na pot pravde napotiti dediče z vprašanjem vračanja darila zaradi prikrajšanja nujnih dednih deležev, ker to vprašanje zaenkrat še ni sporno. Kot je bilo navedeno, je sporno, ali izročeno po pogodbi iz priloge A2 sploh predstavlja darilo ali ne in to je potrebno razčistiti v pravdi.

Dejstvo je, da je pogodba iz priloge A2 naslovljena kot izročilna pogodba in ker za njeno sklenitev ni bilo soglasja preostalih dedičev, se po v času sklenitve te pogodbe veljavnem 1. odst. 110. čl. ZD šteje za po izročilni pogodbi izročeno premoženje za darilo prevzemniku. Da gre pri izročenem premoženju po obravnavani izročilni pogodbi vsaj delno za darilo, nenazadnje določa v svoji 8. točki že samo pogodbo, kjer sta pogodbeni stranki sporazumni, da prestavlja 2/3 vrednosti po pogodbi izročenega za odplačni del s prevzetimi obveznostmi prevzemnika, preostala 1/3 vrednosti pa je darilo prevzemniku. Ko v nasprotju z zakonsko določbo 1. odst. 110. čl. ZD in izrecno ugotovitvijo pogodbenikov v 8. točki pogodbe pritožnika trdita, da pri izročilni pogodbi iz priloge A2 ne gre za darilo, niti ne deloma, je ta njuna zatrjevana pravica manj verjetna od pravice preostalih dedičev, ki vztrajajo pri domnevi iz 1. odst. 110. čl. ZD. Torej je sodišče prve stopnje pritožnika napotilo na pravdo skladno določbi 1. odst. 213. čl. ZD.

Ker je edini pogoj, koga od dedičev napotiti na pravdo, manjša verjetnost pravice o spornem dejstvu, so pritožbene navedbe, kolikšna je vrednost del dediča P. M.na kmetiji v primerjavi z vrednostjo premoženja po pogodbi iz priloge A2, neupoštevanje Zakona o kmetijskih zemljiščih in dejstvo, da je kmetija zaščitena, brezpredmetne in neupoštevne.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in v z njima izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 174. čl. ZD, po kateri vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Torej je dedič M. M., ki zahteva povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo, te stroške dolžan kriti sam.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia