Jedro

Če se ob poskusu rubeža ugotovi, da dolžnik na naslovu, ki ga je navedel upnik, ne poseduje ničesar, mora sodišče upniku po določbi 79. čl. ZIP poslati obvestilo, da rubež ni bil opravljen in ne poziv, da naj upnik sporoči nov dolžnikov naslov. Šele, če upnik v roku treh mesecev ne bi predlagal ponovnega rubeža z navedbo, kje se rubljivi predmeti, ki so last dolžnika, nahajajo, ali če se tudi pri ponovnem rubežu ne bi našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bi lahko sodišče na podlagi 3. odst. 79. čl. ZIP izvršbo ustavilo.

Izrek

Ob reševanju pritožbe upnika se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnje postopanje.

Pritožba upnika se napotuje na gornji izrek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi in zavrglo izvršilni predlog. Upniku je namreč pred tem s sklepom naložilo, naj popravi predlog za izvršbo tako, da sporoči pravilni naslov dolžnika. Ker upnik tega v 15-dnevnem roku ni sporočil, je sodišče predlog zavrglo.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je obvestilo sodišča s pozivom, naj v 15 dneh sporoči nov dolžnikov naslov, prejel 19.1.1996. Dne 5.2.1996 pa je sodišču poslal potrdilo oddelko za upravno-notranje zadeve Upravne enote Koper, iz katerega izhaja, da je dolžnik še vedno prijavljen na naslovu v K. Zadnji dan roka se je iztekel 3.2.1996, na dan sobote, ko se pri sodišču ne dela. Upnik je zato poslal obvestilo sodišču prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek, dne 5.2.1996 in bi zato sodišče moralo šteti, da je bilo upnikovo obvestilo pravočasno. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, naj izpodbijan sklep razveljavi.

Ob reševanju pritožbe upnika je pritožbeno sodišče ugotovilo, da prvostopno sodišče z izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo nikakršne zakonske podlage. Potem, ko je sklep o izvršbi z dne 22.8.1995 postal pravnomočen, je namreč sodni izvršitelj ob poizkusu rubeža ugotovil, da dolžnik na naslovu, v K. na katerem je živel v času izdaje sklepa, ne poseduje ničesar več. Upniku je zato na podlagi 79. čl. ZIP poslalo obvestilo, da rubež ni bil opravljen. Upnik bi nato lahko v treh mesecih od dneva prejema obvestila predlagal ponoven rubež z navedbo, kje se rubljivi predmeti, ki so last dolžnika nahajajo.

Šele, če tega ne bi storil oziroma, če se tudi pri ponovnem rubežu ne bi našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bi lahko sodišče na podlagi 3. odst. 79. čl. ZIP izvršbo ustavilo. V obravnavanem primeru zato ni bilo nikakršne podlage za poziv upniku naj sporoči nov dolžnikov naslov v 15 dneh. V posledici tega pa je tudi sklep prvostopnega sodišča, da se sklep o izvršbi razveljavi in postopek ustavi, češ da upnik v 15 dneh ni sporočil pravilnega dolžnikovega naslova, nezakonit. Pritožbeno sodišče je zato ob reševanju upnikove pritožbe izpodbijani sklep razveljavilo po uradni dolžnosti ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nadaljnje postopanje (2. odst. 365. čl. ZIP v zv. s 14. čl. ZIP). Glede na takšno odločitev pa pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti pritožbenih trditev o tem, ali je upnik sporočil dolžnikov naslov še v okviru 15 dnevnega roka ali ne, oz. ali je sploh sporočil novi naslov, saj so te navedbe zaradi razveljavitve sklepa postale brezpredmetne.