Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sta tožnico pregledala oba specialista.

Sodišče prve stopnje je zato izvedenskemu organu v skladu s 1. točko prvega odstavka 39. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih pravilno priznalo dvakrat po 102,00 EUR za zahteven osebni pregled tožnice, ne glede na to, da gre pri tožnici za glavno obolenje zgolj iz enega medicinskega področja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške in nagrado za izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. v skupnem znesku 1.139,60 EUR in 22 % DDV v znesku 250,70 EUR, kar skupaj znaša 1.390,30 EUR. Hkrati je sklenilo, da je nagrado in nadomestilo za stroške iz I. točke dolžna plačati tožena stranka v roku 15 dni od prejema elektronskega računa upravičenca in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z zmotno oziroma nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja. Meni, da ni podane podlage za dvojno priznanje nagrade za osebni pregled. Četudi je bilo mnenje podano s strani dveh članov izvedenskega organa, je iz mnenja jasno razvidno, da se osebni pregled glede na vsebino nanaša zgolj na izvedovanje s področja specialnosti psihiatrije, kar izhaja iz zapisanega glede osebnega pregleda v mnenju, ki se nanaša izključno na psihični status. Zapis ne vsebuje zapažanj s področja, ki bi se nanašal na medicino dela oziroma ne gre za ugotovitve izven področja specialnosti članice specialistke psihiatrinje. Tako ni nikakršne podlage za priznanje nagrade za osebni pregled v višini 102,00 EUR dvakrat. Pravilno priznana nagrada in stroški bi tako znašali dvakrat po 153,00 EUR, enkrat 102,00 EUR in dvakrat 306,00 EUR, to je 1.020,00 EUR in 17,6 EUR materialnih stroškov, to je skupaj 1.037,60 EUR in še 22 % DDV v višini 228,27 EUR, kar skupaj znaša 1.265,87 EUR. V sklepu pa je napačno navedeno, da je sodišče razsodilo, namesto sklenilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem pa ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 5. 2021 kot izvedenski organ postavilo Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. in ji naložilo, da po preučitvi medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, po preučitvi tožničinega zdravstvenega kartona, ki mu ga posreduje sodišče in po osebnem pregledu tožnice v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa ter specialista psihiatra, to je dveh specialistov, poda mnenje o tožničini delazmožnosti med drugim tudi na podlagi osebnega pregleda (listovna št. 52).

6. Iz izvedenskega mnenja na strani 18, listovna št. 68 je razvidno, da sta izvedenca, torej dva, opravila osebni pregled 6. 9. 2021 na Centru C. potem, ko se tožnica na prvo vabilo ni odzvala. Med ugotovitvami na osebnem pregledu je posebej navedeno, da preiskovanko oba izvedenca vidita prvič in se z njo nista predhodno srečala.

7. Na podlagi takšnega zapisa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta tožnico pregledala oba specialista, to je specialist medicine dela, prometa in športa in specialistka psihiatrije, čeprav iz ugotovitev in izvidov osebnega pregleda ni vidne ločnice med ugotovitvami posameznega specialista, ko ugotavlja specialistka tožničino zdravstveno stanje, ki sodi v področje psihiatrije in zlasti v zaključku pri ocenjevanju tožničine delazmožnosti, še specialist medicine dela.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje izvedenskemu organu v skladu s 1. točko prvega odstavka 39. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018, v nadaljevanju: Pravilnik) pravilno priznalo dvakrat po 102,00 EUR za zahteven osebni pregled tožnice ne glede na to, da gre pri tožnici za glavno obolenje zgolj iz enega medicinskega področja.

9. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo toženca v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.