Jedro

Ista kazenska zadeva v smislu 1. odstavka 68. člena je, kadar obstajajo pogoji za združitev postopkov zoper več oseb po določbah 32. člena ZKP.

Izrek

Zahteva odvetnika J.H. kot zagovornika obd. M.Z. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S pravnomočnima sklepoma, navedenima v uvodu te sodbe, ni bilo dovoljeno, da odvetnik J.H. iz Odvetniške družbe H.M., SB 10, zaradi prepovedi iz 1. odstavka 68. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zagovarja obd. M.Z. v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kranju, ker je v isti zadevi pred njim zagovarjal obd. A.H..

Zoper sklepa je odvetnik J.H. kot zagovornik obd. M.Z. pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, češ da so z njima prekršene določbe 1. odstavka 12. člena, 67. in 1. odstavka 68. člena ZKP.

Mnenja je, da je prepovedano le zastopanje več obdolžencev v isti zadevi istočasno, to pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo. Tudi ne gre za isto zadevo. Obd. A.H. je zastopal v zadevi istega sodišča pod opr. št...., ne pa v zadevi pod opr. št..... Nepravilnost stališča izpodbijanih sklepov se pokaže še posebej v primeru, ko bi zagovarjal dva obdolženca v ločenih zadevah, po združitvi postopkov pa bi moral opustiti zastopanje obeh. Kršena je tudi pravica do proste izbire zagovornika. Predlaga, da se sklepa razveljavi.

Vrhovna državna tožilka je mnenja, da zahteva ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Točno je, da se ima obdolženec v kazenskem postopku pravico zagovarjati z zagovornikom, ki si ga izbere sam ali bližji svojci. To mu zagotavlja 2. alinea 29. člena Ustave, 1. odstavek 12. člena ter 1. in 3. odstavek 67. člena ZKP. Ta pravica pa ni brez omejitev, predpisane so predvsem v korist zastopanega, pa tudi zaradi interesov drugih udeležencev v postopku. Poleg splošne zahteve, da je zagovornik lahko le odvetnik, torej pravni strokovnjak z ustreznimi pogoji, so v 69. in 1. odstavku 68. člena ZKP predpisani izločitveni razlogi, ki v konkretni zadevi izključujejo odvetnika za zagovornika: sorodstveno razmerje do oškodovanca ali tožilca, če nastopa kot priča, če je prej sodeloval v isti zadevi kot sodnik ali državni tožilec ali v isti zadevi zagovarjal še kakšnega obdolženca.

Izločitveni razlogi izražajo zakonsko domnevo, da odvetnik zaradi določenih osebnih razmerij do drugih udeležencev v postopku ne bo v skladu z določbami 11. člena Zakona o odvetništvu in kodeksom poklicne odvetniške etike maksimalno izkoristil zakonitih pravic in dolžnosti zagovornika v interesu zastopanega ali pa bi jih nepravično izkoristil v škodo drugega udeleženca. Prepoved iz 1. odstavka 68. člena ZKP temelji na domnevi, da bi isti zagovornik večih obdolžencev lahko zaupne informacije (po kodeksu odvetniške etike, sta zaupanje in zvestoba osnovni vodili med zagovornikom in obdolžencem) uporabil v korist enega in v škodo drugega.

Smiselno enake določbe o izogibanju kolizije interesov med več obdolženci oziroma drugimi udeleženci v kazenskem postopku, so tudi v 3. odstavku 5. člena Zakona o odvetništvu in v kodeksu odvetniške etike, po katerih je odvetnik pri sprejemanju (ali zavrnitvi) pravne pomoči v kazenskem postopku vezan še na strožja pravila odvetniške etike kot sicer veljajo na splošno.

Tako se z besedno razlago določbe 1. odstavka 68. člena ZKP, ki sta ga uporabila izpodbijana sklepa, dopolnjeno s teleološko in primerjalno razlago z določbami zakona o odvetništvu in kodeksom odvetniške etike, pokaže, da je bila odločitev, da odvetnik J.H. v obravnavani zadevi ne more zastopati obd. M.Z., pravilne. Ta odvetnik je namreč sprejel pooblastilo v isti zadevi obdolženega A.H. s pooblastilom z dne... (l.št. 281) in ga zagovarjal do... istega leta, ko je ta obdolženec pooblastilo preklical (l. št. 324). V vmesnem času se je seznanil z dejanji policije in preiskovalnega sodnika in njihovimi rezultati, ki zadevajo obd. A.H. (hišna preiskava, rezultati posebnih metod in sredstev, oziroma vse zbrano gradivo, ki je zadevalo tega obdolženca, imel je z njim razgovor pred zaslišajem pri preiskovalnem sodniku, po zaslišanju je dal obširne pripombe na delo organov za notranje zadeve, na podlagi stalne dovolilnice za obiske obdolženca v priporu ga je obiskoval, vložil je pritožbo zoper sklep o priporu in bil udeležen tudi pri drugih preiskovalnih dejanjih zoper tega obdolženca, ki so navedena v izpodbijanem sklepu preiskovalnega sodnika).

Stališče v zahtevi, da gre za dve različni zahtevi pod različnima opravilnima številkama, ni pravilno. Začetna oznaka zadeve Kpd zgolj pove, da je zadevo začel obravnavati dežurni preiskovalni sodnik s posameznimi preiskovalnimi dejanji, po vložitvi zahteve za preiskavo pa je dobila oznako Kpr za redno preiskovalno zadevo (2. in 3. alinea 1. točke 1. odstavka 277. člena Sodnega reda). Okoliščina ali je bil obd. M.Z. že obravnavan kot osumljenec v tej zadevi takrat, ko je odvetnik J.H. zagovarjal obd. A.H., za vprašanje, ali gre za isto zadevo ni pomembno. Ista kazenska zadeva v smislu 1. odstavka 68. člena je, kadar obstajajo pogoji za združitev postopkov zoper več oseb po določbah 32. člena ZKP.

Odvetnik J.H. je torej v isti zadevi zagovarjal enega od obdolžencev, in v skladu z določbo 1. odstavka 68. člena ZKP ne more zagovarjati drugega, zato zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.