Jedro

Če se stranka ne strinja s pisnim mnenjem izvedenca, mora sodišče izvedenca zaslišati, stranki pa zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka omogočiti, da učinkovito preizkusi tako popolnost izvida kot strokovno utemeljenost mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici 322,07 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 1. 2014 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. O stroških je odločilo tako, da mora tožnica toženi stranki v 15 dneh povrniti 595,76 EUR.

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišču očita zmotno ugotovitev poteka prometne nesreče, ko naj bi z vključitvijo iz stranske na prednostno cesto izsilila prednost. Izvedeni dokazi tega ne potrjujejo, temveč kažejo na to, da sta bili vozili v trenutku trka praktično poravnani, kar pomeni, da sta peljali eno za drugim. Sodišče prve stopnje in izvedenec cestno-prometne stroke sta svoje ugotovitve o poteku prometne nesreče temeljila na neverodostojni izpovedbi zavarovanca tožene stranke. Pripomb na izvedensko mnenje sodišče prve stopnje ni obravnavalo, ampak se je neutemeljeno postavilo na stališče, da je izvedenec v celoti, pravilno in obrazloženo podal svoje ugotovitve. Ker pripomb ni obravnavalo, niti se do njih ni opredelilo v izpodbijani sodbi, je storilo bistveno kršitev pravil postopka. Izvedenec in sodišče nista upoštevala pravil oziroma dognanj stroke, ki dopušča, da zatrjevane poškodbe vratne hrbtenice lahko nastanejo že pri nižjih naletnih hitrostih. Prav tako niso bili upoštevani relevantni dejavniki, ki vplivajo na nastanek škode, kot so teža vozil, spol oškodovanca, faktor presenečenja, oddaljenost glave od naslonjala, idr. Sodišče izvedencu ni postavilo nobenih dodatnih vprašanj, s katerimi bi odpravilo nejasnosti v izvedenskem mnenju in utemeljilo odstop od ustaljene sodne prakse glede vzročne zveze med hitrostjo trčenja in nastankom poškodb. Zmotno je uporabilo materialno pravo, ko je za ugotovitev vzročne zveze uporabilo dokazni standard prepričanja in ne verjetnosti, ki ga je v tovrstnih zadevah potrebno uporabiti glede na obstoječo sodno prakso. Izvedenec ni upošteval vseh poškodb na vozilu, zato je napačno ugotovil hitrost trčenja, ki naj bi znašala med 10 in 15 km/h. Do škode na dnu vozila in zadnji pločevini po mnenju izvedenca in sodišča ni prišlo, ker odbijač ni počil, kar pa v skladu s strokovno literaturo ne drži vedno. Zaradi nepravilne ugotovitve, da je bil trk v obravnavani zadevi manjše intenzitete, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova nematerialne škode. V zvezi z vtoževano materialno škodo je ugotovilo nastanek določenih poškodb na vozilu, vendar je nepravilno povzelo obseg in zneske izvršenih popravil. Iz računa avtomehanika B., d.o.o., izhajajo višji zneski popravil, kot jih je z izpodbijano sodbo priznalo sodišče prve stopnje. Napačna je tudi odločitev o teku zamudnih obresti, saj te tečejo od 9. 2. 2013 dalje, in ne od 9. 1. 2014. 3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica vtožuje povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki jo je utrpela 24. 12. 2012 v prometni nezgodi, ko je zavarovanec tožene stranke od zadaj naletel v njeno vozilo. Tožena stranka ugovarja, da ni podana vzročna zveza med telesnimi poškodbami tožnice (zvin in nateg vratne hrbtenice) in škodnim dogodkom, ker je prišlo le do minimalnega trka vozil. 6. Tožnica z obsežnimi pritožbenimi navedbami sodišču prve stopnje neutemeljeno očita stališče, da je dejansko sama zakrivila prometno nezgodo, s tem ko se je iz neprednostne vključila na prednostno cesto in izsilila prednost zavarovancu tožene stranke. Da izpodbijana sodba ne temelji na takšnem izhodišču, jasno izhaja iz 15. točke obrazložitve, kjer je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je škodni dogodek posledica nedopustnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki ni vozil s tako varnostno razdaljo, da bi lahko v danih voznih razmerah zmanjšal hitrost ali ustavil vozilo in s tem preprečil trčenje v vozilo tožnice. Sodišče prve stopnje je pri odločanju izhajalo iz predpostavke, da je (edini) povzročitelj obravnavane prometne nesreče zavarovanec tožene stranke, vozili pa sta bili v trenutku trka poravnani in sta vozili eno za drugim. V nasprotnem primeru bi tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, oziroma bi ugotovilo njen soprispevek k nastanku škode, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.

7. Utemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi pravil postopka. Sodišče prve stopnje se je pri presoji utemeljenosti tožničine terjatve v pretežni meri oprlo na mnenje izvedenca cestno-prometne stroke. Po 253. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se dokaz z izvedencem praviloma izvaja ustno na obravnavi, izvedenec pa lahko poda svoj izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo. V vsakem primeru ima stranka pravico izvedencu postavljati vprašanja. Če se stranka ne strinja s pisnim mnenjem izvedenca, mora sodišče izvedenca zaslišati, stranki pa zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka omogočiti, da učinkovito preizkusi tako popolnost izvida kot strokovno utemeljenost mnenja.1 Sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, čeprav je tožnica podala več konkretiziranih in argumentiranih pripomb na izvedensko mnenje ter izrecno zahtevala, da ga izvedenec dopolni. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo v skladu z 253. členom ZPP in izvedenca ni povabilo na narok, je tožnico prikrajšalo za pravico do obravnavanja, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Sodišče prve stopnje dokazovanja z izvedencem ni dokončalo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Izvedenec cestno-prometne stroke je sicer ugotovil, da je v obravnavanem primeru prišlo do minimalnega trka, vendar to ne pomeni, da do poškodb, ki jih zatrjuje tožnica, ob tem škodnem dogodku ni prišlo. V škodnih primerih minimalnega trčenja vozil, pri nizkih hitrostih in z lažjimi poškodbami vratne hrbtenice, mora izvedenec cestno-prometne stroke najprej izračunati sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca.2 Naloga izvedenca cestno-prometne stroke je, da, upoštevaje bistvene okoliščine primera in faktorje, ki vplivajo na nastanek škode in jih je tožnica izpostavila v pripombah na izvedeniško mnenje, ugotovi pospeške/pojemke in druge sile, ki so nastopile v obravnavani nezgodi. Na podlagi ugotovljenih fizikalnih značilnosti nezgode nato izvedenec medicinske stroke poda mnenje o možnosti nastanka zatrjevanih poškodb.

9. Tožnica utemeljeno prereka tudi višino prisojene materialne škode in tek zamudnih obresti. Sodišče prve stopnje se je glede stroškov popravil na tožničinem vozilu oprlo na Zapisnik o ogledu poškodovanega vozila (priloga A 16) in predračun B., d.o.o., (priloga A 15), vendar svoje odločitve ni v zadostni meri pojasnilo. Sodišče prve stopnje tako ni obrazložilo, zakaj določenih stroškov (npr. pomožnih del in nekaterih ličarskih del) tožnici ni priznalo, niti ni pojasnilo, zakaj je pri priznanih stroških upoštevalo zgolj strošek oziroma ceno materiala, ne pa tudi opravljenega dela. Tožnica je poleg povračila materialne škode terjala tudi zakonske zamudne obresti, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z 299. členom Obligacijskega zakonika (OZ). Čeprav je ugotovilo, da je bila tožena stranka z odškodninskim zahtevkom seznanjena 24. 1. 2013 in je imela petnajstdnevni rok za izpolnitev, je tek zakonskih zamudnih obresti določilo od 9. 1. 2014. 10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo. Zadevo je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ki bo moralo najprej dokončati dokaz z izvedencem cestno-prometne stroke (mu vročiti tožničine pripombe in ga vabiti na narok), nato pa dokazni postopek nadaljevati z izvedencem medicinske stroke. Pritožbeno sodišče ne more (prvič) samo ugotavljati dejanskega stanja, ki je relevantno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju, saj bi s tem strankam postopka odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. Tudi glede na naravo zadeve, načelo ekonomičnosti ter hitrost postopka pritožbeno sodišče ocenjuje, da nadaljevanje postopka pred sodiščem prve stopnje ne bo bistveno zavleklo postopka in tako ne bo kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v skladu z zgoraj navedenimi napotki in materialnopravno podlago izvesti dokazni postopek, ki ga je preuranjeno zaključilo, ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja odločiti o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju in višini.

12. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 163. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Prim. sklep VSL II Cp 192/2018. 2 Prim. sodbe VSL II Cp 97/2019, VSL II Cp 1844/2016 in VSL II Cp 286/2016.