Jedro

Razveljavitev zavarovalne pogodbe ex tunc učinkuje. Zavarovalna pogodba, ki je bila razveljavljena, nima pravnega učinka. V določbi 932. člena OZ se ureditev posledic razlikuje od določb splošnega dela. Ta določba ne posega v splošno pravilo o vračanju tistega, kar je bilo izpolnjeno, ko gre za izpolnitev zavarovalnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 74.278,08 EUR in zakonite zamudne obresti od tega zneska od 5.8.2006 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške. Tožniku je naložilo, da je dolžan povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 4.536,92 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je tožnik pritožil. V pritožbi navaja, da je toženi stranki izročeni vse ključe vozila, ki jih je prejel od prodajalca, zato je zavarovalnica neupravičeno zavrnila izplačilo zahtevane zavarovalnine. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska ZAK 1 v 2. členu določajo, da se šteje, da zavarovalni primer ni nastal, če zavarovanec ne predloži vseh ključev za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je izročil prodajalec. Tožniku je prodajalec izročil samo dva ključa vozila in oba ključa je izročil toženi stranki. V postopku ni bilo izkazano, da bi prejel od prodajalca več kot dva ključa oz. več ključev, kot jih je izročil toženi stranki. Tožnik ni kupil novega vozila, ampak rabljeno, dve leti staro vozilo, zato ni vedel, da bi moral imeti večje število ključev. Dejansko stanje glede tega spornega vprašanja je po mnenju pritožnika zmotno in nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka je imela pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe možnost ogledati si vozilo in pravico ter možnost ogledati si ključe vozila in ugotoviti njihovo število. Tudi navedbe o tem, da je bil eden izmed ključev kopija in ne original, niso izkazane, saj v postopku ni bil izveden dokaz z izvedencem, ki bi ugotovil to dejstvo. Tožnik je toženi stranki izročil ključe, ki jih je sam prejel s strani prodajalca in s tem zadostil svojo obveznost. Stališče, da je bila zavarovalna pogodba razveljavljena in da razveljavitev učinkuje ex tunc, pa je zmotno. Zavarovalna pogodba je bila z zamudno sodbo res razveljavljena, vendar je treba upoštevati določilo 932. člena Obligacijskega zakonika, ki od splošnih določb o razveljavitvi pogodbe ne odstopa le v delu, ki se nanaša na plačilo zavarovalnih premij, ampak tudi v delu, ki se nanaša na izpolnitev zavarovalnice po zavarovalni pogodbi. Zavarovalna pogodba je posebna pogodba aleatorne narave, pri razlagi in obravnavi katere ni možno uporabiti izključno splošnega dela Obligacijskega zakonika. Besedilo drugega odstavka 932. člena določa, da če je bila pogodba razveljavljena, obdrži zavarovalnica že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe. Če obdrži plačane premije in ima celo pravico zahtevati plačilo premije za celotno zavarovalno dobo v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe, pa je logično, da v času do razveljavitve pogodbe obstaja zavarovalno kritje. Če ne bi obstajalo, tudi zavarovalnica ne bi bila upravičena do zadržanja premij in zahteve do plačila premije za celotno obdobje. Razveljavitev zavarovalne pogodbe učinkuje torej ex nunc, le za naprej in ne za nazaj, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Izpodbijana sodba je pravno zmotna, ker ni obstajal ne dejanski in ne pravni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, obrazložitev je pomanjkljiva, saj sodišče ni obrazložilo zakaj šteje, da tožnik toženi stranki ni izročil ključev, zato tožnik predlaga spremembo izpodbijane sodbe ali razveljavitev in ponovno odločanje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Tožnik v pritožbi prepozno navaja koliko ključev avta je prejel od prodajalca. Sicer pa je odločitev pravilna in zakonita, zato predlaga naj se pritožbo zavrne in toženi stranki prizna še stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Za odločitev v tej zadevi je odločilnega pomena dejstvo, da je bila s pravnomočno zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici opr. št. P 1 z dne 27.8.2007 zavarovalna pogodba, iz katere uveljavlja tožnik svoj zahtevek za plačilo zavarovalnine, razveljavljena. Stališče izpodbijane sodbe, da učinkuje razveljavitev zavarovalne pogodbe ex tunc, je pravilno. Zavarovalna pogodba, ki je bila razveljavljena, nima pravnega učinka. V določbi 932. člena OZ se ureditev posledic izpodbijanja zavarovalne pogodbe res razlikuje od določb splošnega dela, a ne v takem smislu, kot napačno razlaga pritožba. Ta določba ne posega v splošno pravilo o vračanju tistega, kar je bilo izpolnjeno, ko gre za izpolnitev zavarovalnice. Če bi zavarovalnica iz zavarovalne pogodbe, ki je bila razveljavljena, že karkoli plačala, bi po splošnih pravilih (96. člen OZ) lahko terjala to nazaj. Pač pa lahko po tej določbi zavarovalnica - kljub razveljavitvi pogodbe - obdrži že plačane premije in ima celo pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri zahteva razveljavitev pogodbe. Kot razlaga teorija je v tej določbi uzakonjena sankcija za nepošteno ravnanje zavarovanca in se s to določbo nadomešča splošno pravilo o odškodninski odgovornosti po 97. členu OZ. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.

Ker je bila zavarovalna pogodba razveljavljena, tožnik nima pravice terjati iz te pogodbe plačilo zavarovalnine. Ostale okoliščine (ali je nastal škodni dogodek in ali je tožnik izpolnil vse pogodbene obveznosti po tej pogodbi), ki jih ugotavlja v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje in jih v pritožbi tožnik napada, zato niso več pravno pomembne. Tudi če bi držale pritožbene navedbe, da je tožnik izročil vse ključe avtomobila, ki jih je prejel od prodajalca, mu tožena stranka ni dolžna plačati zavarovalnine, ker je bila zavarovalna pogodba razveljavljena.

Za odločitev v tem sporu zadošča ugotovitev o razveljavitvi zavarovalne pogodbe. Ta ugotovitev sploh ni sporna, zato je neutemeljen pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, kot je pojasnjeno že zgoraj. Izpodbijana sodba pa ima tudi jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki utemeljujejo izrek, zato tudi zatrjevane kršitve postopka pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Iz teh razlogov je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor tožene stranke na pritožbo pa ne vsebuje ničesar takšnega kar bi dodatno pojasnilo zadevo, zato so bili stroški z njim nepotrebni (člen 155 ZPP) in je iz tega razloga pritožbeno sodišče odločilo, da krije vsak stranka svoje stroške pritožbenega postopka.