Jedro

Toženka bi morala sporno vlogo presoditi v smeri, ali je pooblaščenec upravičenca konkretizirano odgovoril na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, saj ZPP nima določbe, ki bi prepovedovala stranki, da odgovori na navedbe nasprotne stranke. Razlogi, s katerimi je toženka utemeljila nepotrebnost druge pripravljalne vloge, so izven materialne določbe prvega odstavka 155. člena ZPP, pri čemer pa je izostala presoja, ki je glede na navedeno določbo zahtevana.

Tožnik je za preložitev naroka zaprosil iz razlogov, ki so bili na njegovi strani (tisti čas se je udeležil še druge obravnave pred drugim sodiščem). Takšna okoliščina pa onemogoča, da bi tožnik kot odvetnik lahko zahteval nagrado za sestavo takšne vloge. V nasprotnem primeru bi namreč upravičencu do BPP zaračunal storitev, ki vsaj iz strani slednjega ni bila potrebna.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 341/2017 z dne 25. 11. 2019 se v točki II. točki izreka odpravi in se v tem delu vrne organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15-ih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka (organ za BPP) delno ugodila tožnikovemu predlogu za odmero stroškov za opravljeno brezplačno pravno pomoč na podlagi napotnice Bpp 341/2017 z dne 28. 9. 2017 in mu priznala znesek v višini 2.296,40 EUR (I. točka izreka); v presežku njegov predlog zavrnila (II. točka izreka) ter določila način in rok za plačilo zneska (III. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka nagrado in stroške za opravljeno delo tožniku odmerila upoštevaje določbe Odvetniške tarife (OT) in Zakona o odvetništvu (ZOdv). Posebej je obrazložila svojo odločitev tako glede priznanih, kot zavrnjenih tožnikovih stroškov oziroma nagrad. V izogib ponavljanju bo sodišče stališče oziroma obrazložitev toženke v zvezi z nepriznanimi stroški povzelo v okviru presoje tožbenih navedb.

2. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da mu slednja neupravičeno ni priznala priglašenih stroškov za sestavo večjega števila vlog. V zvezi s tem navaja, da mu v predmetni pravdi, vodeni pred Okrožnim sodiščem v Kranj (opr. št. P 396/2016), sodišče vlog drugotožene stranke A. A. sploh ni vročalo, zaradi česar je moral na odgovor na tožbo slednje, ki ga je prejel z bistveno zamudo, odgovarjati v posebni vlogi. Prav tako mu je stranka (upravičenec do BPP) po prvem naroku posredovala več kot 100 kosov foto-video gradiva in elektronsko-poštne korespondence, in sicer vsak mesec nekaj; kar je pač uspela najti na starih računalnikih in telefonih. V izogib prekluzije je tako moral vso gradivo čimprej posredovati sodišču, se v zvezi s tem opredeliti in izrecno navesti razloge, zakaj glede posredovanega stranka ni prekludirana. Z upravičencem do BPP si je izmenjal približno 50 elektronskih sporočil glede konkretnega spora, z njim opravil 20 pogovorov po telefonu in vsaj 5 sestankov v pisarni, kar bi sodišče moralo šteti med potrebne stroške zastopanja. Toženka mu neutemeljeno ni priznala niti stroškov za sestavo končnega poročila stranki, ki ga je naslovil na toženko, prav tako pa bi mu morala biti nagrada priznana tudi za obvestilo sodišču o njegovi neudeležbi na naroku. V nadaljevanju še posebej specificira opravila, za katera bi mu morali biti – v nasprotju z odločitvijo toženke – priznani stroški oziroma nagrada, in sicer dva naroka, 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14. in 15. pripravljalna vloga, poravnalni narok, 20 dopisov upravičencu do BPP, šest posvetov z njim in predlog za preložitev obravnave. Nenazadnje bi mu morala biti priznana tudi urnina, odsotnost iz pisarne ter dnevnica za vsak zagovor in narok. Skupaj je bil tako oškodovan za 2.576 EUR, ki mu jih toženka neupravičeno ni priznala. Pojasnjuje še, da je bil v primerjavi z ostalimi izvajalci BPP diskriminiran ter da je izpodbijani sklep v zavrnilnem delu neobrazložen. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi v izpodbijanem delu ter mu prizna tam navedeno nagrado oziroma podredno, da zadevo v izpodbijanem delu vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

3. Toženka se v odgovoru na tožbo v bistvenem sklicuje na razloge, ki jih je navedla že v samem izpodbijanem sklepu. Izpostavi še, da so tožnikove navedbe v večji meri pavšalne, prav tako pa nekaterih stroškov v zvezi z opravljenimi storitvami tožnik niti ni priglasil, in sicer nagrade za končno poročilo stranki, nagrade za odsotnost iz pisarne in dnevnic. Naroki po tar. št. 6 in 10 OT pa sploh niso potekali. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožnik v prvi pripravljalni vlogi v bistvenem podaja navedbe, ki jih je navedel že v tožbi.

5. Toženka v prvi pripravljalni vlogi ponavlja navedbe, ki jih je navedla že v odgovoru na tožbo, tj. razloge, ki jih vsebuje že izpodbijani sklep. Dodaja, da je bila tožniku s sklepom Bpp 341/2017 z dne 13. 3. 2020 dodatno odmerjena nagrada v višini 384,45 EUR, in sicer kot posledica, da ji je tožnik izstavil dodaten predlog za odmero stroškov. Sicer bi moral tožnik sam predložiti ustrezna dokazila, ki bi dokazovala pravico do izplačila odvetniških stroškov; dokazno breme je tako v vsakem primeru na tožniku.

6. Tožnik v drugi pripravljalni vlogi1 ponavlja razloge, ki jih je navedel že v tožbi oziroma prvi pripravljalni vlogi. Dodatno navaja, da je upravičenec do BPP uporabljal tam naveden elektronski naslov, prav tako pa glede svojih dokaznih predlogov ni prekludiran, saj je bila toženka tista, ki bi morala podatke o opravljenih storitvah pridobiti po uradni dolžnosti. Toženka ga ni nikoli niti opozorila, da bi moral kaj dodatno pojasniti. Prav tako tožniku niso bili upravičeno priznani stroški za sestavo tožbe in prve pripravljalne vloge.

7. Toženka se v drugi pripravljalni vlogi sklicuje na razloge, ki jih je navedla že v izpodbijanem sklepu oziroma prejšnjih vlogah v tem postopku.

8. Stranka z interesom v tem postopku, tj. upravičenec do BPP B. B., na tožbo ali druge vloge tožnika oziroma toženke ni odgovoril. 9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče uvodoma ugotavlja, da se izpodbijani sklep glasi na tožnika kot odvetnika, prav tako pa je tudi v uvodu tožbe kot tožnik naveden tožnik kot odvetnik. Tožnik v drugi pripravljalni vlogi pojasnjuje, da je dne 3. 8. 2020 prenehal obstajati kot samostojni odvetnik in v upravnem sporu nastopa kot pravni naslednik odvetnika, in sicer kot fizična oseba. Podatki AJPES-a, ki jih je pridobilo sodišče, potrjujejo navedbo, da je bil odvetnik tožnik dne 3. 8. 2020 izbrisan iz poslovnega registra. Glede na navedeno se tožba glasi zgolj na tožnika in ne tožnika kot odvetnika.

11. Upoštevaje tožbene navedbe je v obravnavani zadevi sporen zavrnilni del izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega toženka tožniku ni priznala priglašenih nagrad in povračila stroškov za opravljeno brezplačno pravno pomoč na podlagi napotnice Bpp 341/2017 z dne 28. 9. 2017, II. točka izreka.

12. Upoštevaje izpodbijani sklep in navedbe strank v postopku je v zadevi nesporno, da je Okrožno sodišče v Novem mestu z odločbo Bpp 341/2017 z dne 28. 9. 2017 stranki z interesom v tem postopku dodelilo redno brezplačno pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju opr. št. P 396/2016, in sicer od 20. 9. 2017 dalje. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen tožnik, takrat odvetnik v Ljubljani.

13. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

14. Tožnik v tožbi med drugim navaja, da mu toženka neupravičeno ni odmerila nagrade za sestavo večjega števila pripravljalnih vlog. Tako mu ni priznala nagrade za sestavo 2., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14. in 15. pripravljalne vloge (vsakič po 450 točk).

15. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da toženka tožniku ni priznala nagrade za drugo pripravljalno vlogo z dne 24. 11. 2018, ker je menila, da bi glede na kronologijo vloženih vlog (odgovorov na tožbo) nasprotnih strank v postopku P 396/2016, tožnik lahko odgovoril na oba odgovora na tožbo z eno vlogo, že z vlogo z dne 26. 12. 2017 (prva pripravljalna vloga). Priglašen strošek je iz tega razloga ocenila kot nepotreben. Tožnik v tožbi navaja, da sodišče vlog drugotožene stranke v zadevi P 396/2016 A. A. sploh ni vročalo tožniku, zato je moral na njegov odgovor na tožbo, ki ga je prejel z veliko zamudo in bistveno kasneje kot odgovor na tožbo prvotožene stranke odgovarjati v posebni vlogi.

16. Po mnenju sodišča je toženka priglašen strošek druge pripravljalne vloge zavrnila iz napačnih razlogov, pri čemer tudi ni navedla na katero pravno podlago je svojo oceno nepotrebnosti stroškov uprla. Pri priznavanju nagrad za vloge strank v pravdnem postopku morajo sodišča presojati njihovo potrebnost v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP, ki določa, da se upoštevajo le tisti stroški, ki so potrebni za pravdo, kar po ustaljeni sodni praksi pomeni presojo ali so navedbe v presojani vlogi glede na vsebino zadeve pomembne. Toženka bi morala sporno vlogo presoditi v smeri ali je pooblaščenec upravičenca konkretizirano odgovoril na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, saj ZPP nima določbe, ki bi prepovedovala stranki, da odgovori na navedbe nasprotne stranke. Razlogi s katerimi je toženka utemeljila nepotrebnost druge pripravljalne vloge so izven materialne določbe prvega odstavka 155. člena ZPP, pri čemer pa je izostala presoja, ki je glede na navedeno določbo zahtevana. Sodišče zato meni, da se zavrnitve v zvezi z drugo pripravljalno vlogo z dne 24. 10. 2018, ki izhaja iz desetega odstavka izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar je kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

17. Tožnik neutemeljeno prereka, da bi mu morala biti odmerjena nagrada za sestavo šeste pripravljalne vloge (v višini 450 točk). S tem v zvezi je toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnila, da je na podlagi vpogleda v elektronski P vpisnik Okrožnega sodišča v Kranju (zadeva I P 396/2016) ugotovila, da ta pripravljalna vloga sploh ni bila vložena, s čimer tožniku tudi ne pritiče nagrada za njeno sestavo. Slednje ugotovitve tožnik v tožbi (ne v kasnejših pripravljalnih vlogah) sploh ni konkretno prerekal, prav tako pa navedene vloge ni predložil ne v upravnem postopku2 ne v tem upravnem sporu, zato se sodišče do zgolj pavšalno podane navedbe, da mu pripada nagrada za sestavo 6. pripravljalne vloge, ne bo posebej dodatno opredeljevalo.

18. Po presoji sodišča je toženka pravilno odmerila tudi nagrade za sestavo vlog, ki jih je tožnik opredelil kot 7., 8. in 11. pripravljalno vlogo. Na podlagi njihove vsebine, ki je razvidna tudi iz upravnega spisa, je namreč toženka pravilno štela, da je tožnik z njimi podal (zgolj) dokazne predloge, pri čemer se sodišče v izogib ponavljanju v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 sklicuje na utemeljitev, ki jo je v zvezi s tem podala že toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, in sicer v 16., 17. in 20. točki. Sicer tem stališčem toženke tožnik v tožbi niti ni nasprotoval. Nasprotno je celo sam v tožbi navedel, da je moral s strani stranke z interesom prejeto gradivo (tj. več kot 100 kosov foto-video gradiva in elektronsko-poštne korespondence) po izvedenem prvem naroku posredovati sodišču, se do njega opredeliti in izrecno navesti razloge, zakaj glede posredovanega stranka z interesom ni prekludirana. Tako tudi s strani tožnika opisane aktivnosti ustrezajo definiciji podaje dokaznih predlogov, v smislu razlikovanja med vlogami po tarifni številki 19 OT. Tožnik je sicer nagrado za sestavo teh vlog prerekal zgolj posredno in pavšalno, zaradi česar sodišče v zvezi z odmerjeno višino nagrade za sestavo navedenih dokaznih predlogov zgolj pritrjuje zaključkom toženke, ki je v teh primerih za posamezni vloženi dokazni predlog – v skladu s četrto točko tar. št. 19 OT in upoštevaje peti odstavek 17. člena ZOdv – odmerila nagrado v višini 25 točk. 19. V zvezi z ostalimi pripravljalnimi vlogami iz izpodbijanega sklepa izhaja (18. in 19. točka obrazložitve), da je tožnik nagrado za sestavo 9. in 10. pripravljalne vloge dobil. Tako so že v osnovi neutemeljene trditve tožnika, da mu nagrada v tem delu ni bila odmerjena. Z navedbo, da bi mu morala biti za sestavo teh dveh vlog odmerjena nagrada v višini 450 točk (za posamezno vlogo), je sicer tožnik smiselno prerekal tudi odmerjeno višino, vendar svojih razlogov za takšno stališče – do katerih bi se sodišče lahko opredelilo – ni podal. Tako sodišče le pritrjuje stališču toženke, da je bila nagrada za sestavo 9. in 10. pripravljalne vloge v višini 225 točk (za posamezno vlogo) odmerjena pravilno, upoštevaje 3. točko tar. št. 19 OT in peti odstavek 17. člena ZOdv3 ter med strankama nesporno dejstvo, da je bila vrednost spornega predmeta v pravdnem postopku, v zvezi s katerim je bila stranki z interesom v tem postopku tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč, ocenjena na 60.000 EUR.

20. Čeprav je toženka svojo odločitev, zakaj tožniku ni priznala nagrade za sestavo 13., 14. in 15. pripravljalne vloge, utemeljila, in sicer v 22. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa4, tožnik v tožbi ne v drugih pripravljalnih vlogah ni konkretno prerekal navedenega stališča toženke. Iz tega razloga se tudi sodišče do navedenega ni moglo vsebinsko izreči, pri čemer pa zgolj pavšalno zatrjevanje tožnika, da bi mu morala toženka priznati nagrado za sestavo navedenih vlog, ne zadošča. 21. Pravilna je tudi odločitev toženke v zvezi z odmero nagrade tožniku za sestavo predloga za preložitev obravnave; s tem v zvezi tožnik v tožbi zatrjuje, da ker je imel sam opravičljiv razlog za odsotnost iz naroka in je moral posledično sodišče o tem obvestiti, bi mu morala toženka priznati nagrado v višini 100 točk. Kot je to navedla že toženka v izpodbijanem sklepu (to pa priznava tudi tožnik sam v tožbi), je tožnik za preložitev naroka zaprosil iz razlogov, ki so bili na njegovi strani (tisti čas se je namreč udeležil še druge obravnave pred drugim sodiščem). Takšna okoliščina pa tudi po presoji sodišča onemogoča, da bi tožnik kot odvetnik lahko zahteval nagrado za sestavo takšne vloge. V nasprotnem primeru bi namreč upravičencu do BPP zaračunal storitev, ki vsaj iz strani slednjega ni bila potrebna. Ob tem sodišče še dodaja, da je za zanemarljivo štelo okoliščino, da je tožnik v tej vlogi za preložitev naroka kot njen razlog navedel tudi zadržanost upravičenca do BPP. Kot je to pravilno povzela že toženka v izpodbijanem sklepu, je bil navedeni razlog s strani tožnika v navedeni vlogi podan zgolj pavšalno, posledično pa takšna navedba ni bila upoštevna oziroma izkazana.

22. Sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 glede odmere nagrade v zvezi s poravnalnim narokom sledi utemeljitvi toženke (24. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), upoštevaje 2. točko tar. št. 20 OT. Pri tem sodišče dodaja, da tožnik v tožbi niti ni prerekal ne dejanskih ne pravnih okoliščin, ki jih je s tem v zvezi podala toženka5, zaradi česar sodišče nadaljnje vsebinske presoje s tem v zvezi ni opravljalo.

23. Nadalje sodišče ni moglo preizkusiti niti tožbenih navedb, ki jih je tožnik podal v zvezi s pravilnostjo odmere nagrade za udeležbo na dveh narokih. Tožnik je v zvezi s tem navedel le, da bi mu moralo sodišče priznati nagrado za dva naroka v višini 900 točk. Ni pa tožnik z ničemer utemeljil, na katera dva naroka naj bi se te trditve sploh nanašale, s čimer je preizkus tožbenih navedb v tem delu povsem nemogoč (posledično tudi glede prerekane višine). Toženka je sicer tožniku z izpodbijanim sklepom priznala nagrado za udeležbo na treh narokih, in sicer 7. 11. 2018, 16. 1. 2019 in 25. 11. 2019, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (25., 28. in 33. točka).

24. Pavšalna je tudi tožbena navedba, da toženka tožniku ni pravilno odmerila urnine. Po 6. členu OT bi lahko urnina pripadla tožniku za porabljen čas med zastopanjem na narokih ali čakanjem na narok, vendar tožnik navedb, zakaj odmerjena urnina ni pravilna, sploh ni konkretiziral. Niti ni navedel, na katero dejanje naj bi se napačno odmerjena urnina nanašala, s čimer preizkus tožbenih navedb tudi v tem delu ni bil mogoč.

25. V zvezi z odmero nagrade za končno poročilo, za odsotnost iz pisarne ter dnevnicami za vsak zagovor in narok sodišče pritrjuje navedbam toženke v odgovoru na tožbo – to pa izhaja tudi iz samega upravnega spisa oziroma zahteve za povrnitev stroškov zastopanja v zadevi Bpp 341/2017 z dne 1. 11. 2019 – da tožnik slednjih nagrad oziroma stroškov v okviru zahteve za povrnitev stroškov sploh ni priglasil. Iz navedenega razloga toženka ni mogla priznati nagrade oziroma stroškov za navedena opravila, saj bi sicer prekoračila tožnikov zahtevek. Glede tega je torej odločitev toženke pravilna, upoštevaje okoliščino, da postopek odmere stroškov odvetnikov v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči spada med tiste vrste upravnih postopkov, ki se začnejo na predlog stranke. Enako to velja za stroške, ki naj bi jih imel tožnik v zvezi z opravo 20 telefonskih pogovorov z upravičencem do BPP in 50 poslanimi elektronskimi sporočili (prav tako upravičencu do BPP).

26. Tožnik je po vloženi tožbi v prvi pripravljalni vlogi navedel tudi, da mu toženka neutemeljeno ni priznala nagrade za sestavo tožbe in prve pripravljalne vloge. Temu po presoji sodišča ni tako, saj že iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (9. točka) izhaja, da mu je bila nagrada za sestavo prve pripravljalne vloge priznana, s čimer so tožbene navedbe v tem delu že na prvi pogled neutemeljene. V zvezi s priznanjem nagrade za sestavo tožbe pa sodišče pritrjuje stališču toženke, da mu ta ni mogla biti priznana, saj je bila vložena že 28. 7. 2016, torej pred datumom od katerega je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena stranki z interesom (od 20. 9. 2017 dalje). Slednjega dejstva tožnik ne v tožbi ne v nadaljnjih pripravljalnih vlogah ni prerekal, zaradi česar sodišče nadaljnje presoje v tej smeri niti ni moglo opraviti.

27. Glede dvajsetih tožnikovih poslanih dopisov stranki z interesom, v zvezi s katerimi tožnik meni, da jih toženka pri povračilu stroškov in nagrade neutemeljeno ni upoštevala, sodišče sledi argumentaciji toženke iz izpodbijanega sklepa (38. točka obrazložitve). Kot to izhaja tudi iz upravnega spisa, tožnik navedenih dopisov ni priložil stroškovniku oziroma zahtevi za povrnitev stroškov zastopanja v zadevi Bpp 341/2017 z dne 1. 11. 2019. Teh pa ni predložil niti po pozivu toženke z dne 12. 11. 2019, s katerim ga je slednja pozvala, naj predloži vsa dokazila, iz katerih bo izhajala njegova upravičenost do priglašenih nagrad in povračila stroškov. Ker toženka navedenih dopisov ni zasledila niti po vpogledu v predmetni spis Okrožnega sodišča v Kranju, je tako pravilno zahtevo za odmero nagrade v tem delu zavrnila, saj tožnik sestave omenjenih dopisov ni uspel izkazati. Enako velja za odmero nagrade tožniku za 6 opravljenih posvetov s stranko z interesom. Kot je to navedla že toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (40. točka), tožnik stroškovniku ni predložil nikakršnega dokazila, da bi bili zatrjevani posveti s stranko z interesom dejansko opravljeni. Glede na naravo stvari, je bilo dokazno breme v tem primeru na tožniku, saj tega podatka toženka po uradni dolžnosti ne bi mogla pridobiti; hkrati pa je tožnik že z omenjenim pozivom toženke z dne 12. 11. 2019 bil opozorjen, naj za svojo zahtevo za odmero nagrade in povrnitev stroškov predloži vsa potrebna dokazila. Z navedenim se sodišče sicer ne opredeljuje do tega, ali bi bil ob izkazanosti posvetov s stranko z interesom, tožnik do nagrade v zvezi s tem v skladu z OT sploh upravičen.

28. Sodišče zavrača tudi tožbene očitke o diskriminaciji tožnika v primerjavi z ostalimi odvetniki, katerim je v celoti priznana nagrada za BPP. Zakonska ureditev iz petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri so odvetniki, ki izvajajo BPP, omejeni na polovično plačilo po OT, po presoji sodišča ni sama po sebi neskladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS, saj je potrebno razlikovati med situacijama, ko odvetnik nastopa na trgu, in ko opravlja storitve po naročilu sodišča.6 Sodišče zato zavrača očitano kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

29. Tožena stranka je glede na navedeno v zvezi z drugo pripravljalno vlogo kršila pravila postopka in določbe odvetniške tarife, ta kršitev pa je vplivala na odločitev v zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane II. točke izreka in vrnitvi zadeve v ponovni postopek sprejela na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 30. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR povečane za 22 % DDV (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

1 Slednjo je sicer (pomotoma) označil za prvo pripravljalno vlogo. 2 Kljub pozivu toženke z dne 12. 11. 2019, naj tožnik predloži kopije vlog. 3 Ta med drugim določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. 4 Tako je navedla, da je na podlagi vpogleda v elektronski P vpisnik Okrožnega sodišča v Kranju (zadeva I P 396/2016) ugotovila, da te pripravljalne vloge sploh niso bile vložene, prav tako pa teh vlog toženki ni posredoval niti sam tožnik. 5 Tožnik je v tožbi namreč zgolj pavšalno zatrjeval, da bi mu morala biti odmerjena nagrada za udeležbo na poravnalnem naroku v višini 450 točk. 6 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 27/2018 z dne 5. 2. 2020.