Jedro

Tožnica je bila pozvana na popravo/dopolnitev (in bila opozorjena na posledice svoje opustitve, torej možnost zavrženja), a pozivu sodišča prve stopnje ni sledila, saj v zato danem roku tožbe ni popravila/dopolnila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje njeno tožbo upravičeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo na ugotovitev ničnosti.

2. Zoper sklep se je tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila. Navedla je, da je bila tožba pravilno vložena po ZPP in da je sodišče ne obravnava enakopravno, ampak zagovarja stališče tožene stranke (čeprav ta ni zmanjšala svoje terjatve in sodišča obvestila o prejetih plačilih, kar naj bi bile bistvene kršitve postopka). Poudarila je, da je res zamudila rok za dopolnitev tožbe, a ne pozna prava, prav tako je prezadolžena (občasno prejema socialno pomoč), zaradi česar zneskov nikoli ne bo mogla poravnati. Predlog za izvršbo je bil netočen, nejasen, zavarovalnica pa dejansko ni imela nobenih stroškov (zaradi bistvenih določb postopka naj bi se predmetna zadeva vrnila v ponovno odločanje).

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Kot je to v sklepu z dne 8.6.2011, s katerim je tožnico pozvalo na popravo oziroma dopolnitev tožbe, pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje, mora tožba v skladu z določbo 180. člena ZPP (Ur. list RS št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPP) obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (in kar opredeljuje 105. člen ZPP). Če tožba teh sestavin ne vsebuje (in predmetna tožba jih ne), do njenega vsebinskega obravnavanja ne sme priti. Iz teh razlogov je bila tožnica tudi pozvana na popravo/dopolnitev (in bila opozorjena na posledice svoje opustitve, torej možnost zavrženja), a pozivu sodišča prve stopnje ni sledila, saj v zato danem roku tožbe ni popravila/dopolnila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje njeno tožbo upravičeno zavrglo (okoliščina, da gre za postopek majhne vrednosti, seveda ne pomeni, da je sodišče dolžno vsebinsko obravnavati kakšnokoli, torej tudi nepopolno tožbo). Pritožbeno sklicevanje, češ da sodišče prve stopnje ne sprejema tožničinih dokazov (v zvezi s tem, pa tudi da naj bi poravnala znesek in da naj bi izvršilni postopek, ki ga je zavarovalnica sprožila zoper njo, tekel neupravičeno) oziroma zagovarja stališče nasprotne stranke, je povsem brezpredmetno, saj zaradi tožničine opustitve poprave oziroma dopolnitve tožbe kakršnokoli vsebinsko obravnavanje sploh ni dopustno (zaradi pomankljivih oziroma nejasnih navedb pa tudi sicer ni bilo možno). Prav tako ni upoštevno pritožbeno navajanje, da tožnica prava ne pozna (v zvezi s tem gre poudariti, da za upoštevanje roka za popravo, ki ji ga je sodišče prve stopnje postavilo v sklepu z dne 8.6.2011, posebno poznavanje prava ni potrebno) in da nima sredstev za angažiranje odvetnika. Če tožnica sredstev za odvetnika nima, bi si lahko pomoč le-tega zagotovila v okviru postopka brezplačne pravne pomoči že pred vložitvijo tožbe (in navsezadnje tudi po tistem, ko je bila pozvana na popravo/dopolnitev tožbe).

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).