Jedro

Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, se namreč šteje, da izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Oškodovanec mora v takšnem primeru zatrjevati in dokazati le dejstva, ki določajo zakonito domnevo relevantne vzročne zveze (domnevno bazo).

Izrek

Reviziji se ugodi in se razveljavita sodbi sodišča druge in prve stopnje v zavrnilnem delu in v tem obsegu vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženko, da plača tožniku odškodnino v znesku 3.800.000 SIT z zamudnimi obrestmi. Prisojena odškodnina predstavlja denarno zadoščenje v zvezi s posledicami poklicne bolezni-plake plevralne plevre, ki je nastala zaradi tožnikove izpostavljanja azbestu v zvezi z nevarno dejavnostjo toženke. Sodišče je v preostalem delu zavrnilo tožbeni zahtevek tudi zato, ker je ugotovilo, da ni dokazana vzročna zveza med tožnikovo izpostavljenostjo azbestnemu prahu in nastankom raka v grlu in je zaradi tega odločilo, da tožnik ni upravičen do odškodnine zaradi posledic raka.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi obeh strank proti prvostopenjski sodbi. V zvezi s tožnikovo pritožbo je sprejelo stališče, da je bila tožniku prisojena primerna satisfakcija za posledice azbestne bolezni pod diagnozo plake plevralne plevre, do odškodnine zaradi posledic raka v grlu pa tožnik ni upravičen, ker je njegovo dokazno breme, da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem.

3.Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča, kolikor ni bilo ugodeno njegovemu zahtevku iz tožbe in zaradi "vseh revizijskih razlogov". Pritožbeno sodišče naj bi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi bila sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma naj bi bili ti med seboj v nasprotju. Sodišče bi moralo pri odmeri odškodnine upoštevati tudi posledice, ki so nastale tožniku zaradi raka v grlu, saj izvedenka ni izključila vzročne povezanosti raka in izpostavljenosti azbestu, toženka pa objektivno odgovarja za nevarno dejavnost. Prisojena odškodnina naj bi bila tudi prenizka glede na vse posledice tožnikovih zdravstvenih težav, ki so v reviziji podrobno opisane in glede na podobne odškodninske primere.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženki, ta pa je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je utemeljena.

5.Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah razlogov, ki so v reviziji ustrezno argumentirani, pri čemer pazi po uradni dolžnosti le na pravilno uporabo materialnega prava(1). Na nekonkretizirane trditve o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka zato sodišče ne more odgovoriti.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka objektivno odgovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi izpostavljenosti azbestu. V takšnem primeru pa se izkaže za materialnopravno zmotno stališče obeh sodišč, da je na oškodovancu dokazno breme o vzročni zvezi med škodo in "nedopustnim ravnanjem". Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, se namreč šteje, da izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok(2). Oškodovanec mora v takšnem primeru zatrjevati in dokazati le dejstva, ki določajo zakonito domnevo relevantne vzročne zveze (domnevno bazo). Tožnik je s tem v zvezi postavil trditve o tem, da je zbolel za rakom v grlu potem, ko je bil več let izpostavljen azbestnemu prahu, pri čemer je azbest možen vzrok bolezni. Domnevna baza je zato, glede na ugotovljena dejstva (izvedenka ni izključila relevantne vzročne povezave) vsekakor izkazana in se zato obstoj vzročne zveze domneva. Toženka je tako v položaju, da bi morala izpodbiti domnevno vzročno zvezo. V primeru, da tega ne bi storila, pa bi se lahko (delno) oprostila odgovornosti, če bi dokazala okoliščine, ki so povezane s predpostavkami za oprostitev odgovornosti iz 177. člena ZOR.

7.Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo primerno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi plak plevralne plevre (1,300.000 SIT za telesne bolečine, 1,500.000 SIT za strah in 1,000.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti). Pri odmeri odškodnine sta bili pravilno upoštevani načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine v zvezi z relevantno škodo, ki je razvidna iz obrazložitve prvostopenjske sodbe(3).

8.Revizijsko sodišče je razveljavilo sodbi drugostopenjskega in prvostopenjskega sodišča v delih, ki se nanašata na zavrnitev tožbenega zahtevka, na podlagi določb drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Relevantno dejansko stanje je bilo namreč nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni upoštevalo domneve vzročnosti pri odgovornosti za nevarno dejavnost (173. člen ZOR) v zvezi z vprašanjem ali je rakasto obolenje povezano s tožnikovo izpostavljenostjo azbestu.

9.Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržana za končno odločbo(4).

Op. št. (1): Primerjaj določbo 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbo 173. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika - OZ. Op. št. (3): Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče upoštevati revizijskih trditev o drugačnih dejstvih, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Op. št. (4): Primerjaj tretji odstavek 165. člena ZPP.