Jedro

Pobot je način prenehanja obveznosti z učinkom izpolnitve do višine nasprotne, v pobot ugovarjane terjatve. Pravilen je zaključek sodišča, da toženka ni dokazala niti obstoja pobotne terjatve toženke do tožnice, ki bi stala nasproti vtoževani tožničini terjatvi do toženke iz naslova posojilne pogodbe, niti da bi podala ustrezno pobotno izjavo. Sodišče je pravilno pojasnilo, da morebitne terjatve, ki naj jih bi imela toženka zoper družbo B., d. o. o., ali zoper D. D., ni mogoče pobotati s terjatvijo tožnice.

Pravno sredstvo, ki ga ima stranka na voljo v primeru pristranskosti sodnika, je predlog za njegovo izločitev po 72. členu ZPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 382,50 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožeči stranka plača 13.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2015 do plačila (I. točka izreka). Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 100 % njenih stroškov tega pravdnega postopka ter da bo sklep o višini stroškov izdan po pravnomočnosti te odločbe (II. in III. točka izreka).

2.Zoper sodbo se laično pritožuje toženka.

3.Navaja, da ne drži izjava, da je B., d. o. o. (firma tožničinega partnerja) financirala ureditev njenega dvorišča, saj so morali dvorišče urediti v prvotno stanje zato, ker so lahko samo z njenega dvorišča dogradili prvo nadstropje delavnice. V nobenem primeru ne bi dovolila parkiranja na svojem dvorišču, če ne bi šlo za poplačilo dolga. Dolg je poplačala s parkiranjem njihovih avtomobilov na svojem dvorišču. C. C. je podal zmotno izjavo, da je sposobna za udeležbo na naroku, in ni upošteval mnenja strokovnjaka. Poleg tega je bilo to mišljeno za narok 31. 1. 2024, ne pa tudi za narok 16. 2. 2024, ko je bila zaradi poškodbe glave hospitalizirana na A. Sodnica je bila vseskozi zelo pristranska v korist tožnice, njene argumente ni upoštevala, tožničinim pa je ugodila. Denar je bil od tožničinega partnerja D. D., kar je potrdil še prejšnji teden, ko mu je rekla, zakaj tožnica trdi, da je njen, pa je rekel, da zdaj je. Dejstvo je, da tožnica ne more dokazati točnega izvora denarja, ker ga je vzela iz sefa firme.

4.Tožeča stranka je na pritožbo obrazloženo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene v pritožbi zoper sodbo zatrjevane kršitve in je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) skladno dokazno oceno ter je o tožbenem zahtevku materialnopravno pravilno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajajo. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Toženka v pritožbi v bistvenem ponavlja svoje videnje zadeve ter ugovore, ki jih je obrazloženo in pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje ter obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča niti ne terjajo.

7.Tožnica kot posojilodajalka od toženke kot posojilojemalke zahteva vrnitev posojenega zneska v višini 13.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2015 dalje. Toženka ni zanikala, da je bila med njima sklenjena posojila pogodba ter da je prejela vtoževani znesek. Zahtevku je nasprotovala z ugovorom, da prejeti denar ni bil tožničin ter da naj bi posojilo skoraj v celoti poravnala z nadomestili za parkiranje družbe B., d. o. o. na njenem dvorišču.

8.Ni sporno, da je toženka posojilno pogodbo sklenila s tožnico, zato je pravno nepomembno, ali je bil posojeni denar tožničin ali od njenega izvenzakonskega partnerja. To je stvar njunega medsebojnega notranjega razmerja, in na samo zavezo toženke za vrnitev posojila tožnici kot posojilodajalki nima nobenega vpliva.

9.Pravno nepomembne so pritožbene navedbe glede urejanja toženkinega dvorišča s strani družbe B., d. o. o. , kot tudi navedbe glede pritiskov za nakup dvorišča.

10.Toženka je zatrjevala, da je terjatev prenehala zaradi pobotanja medsebojnih terjatev. Pobot je način prenehanja obveznosti z učinkom izpolnitve do višine nasprotne, v pobot ugovarjane terjatve. Pravilen je zaključek sodišča, da toženka ni dokazala niti obstoja pobotne terjatve toženke do tožnice, ki bi stala nasproti vtoževani tožničini terjatvi do toženke iz naslova posojilne pogodbe, niti da bi podala ustrezno pobotno izjavo. Sodišče je pravilno pojasnilo, da morebitne terjatve, ki naj jih bi imela toženka zoper družbo B., d. o. o., ali zoper D. D., ni mogoče pobotati s terjatvijo tožnice.

11.Sodba tudi ni obremenjena s kršitvijo zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem toženke. Če stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen nenadna ali nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora opravičiti izostanek z zdravniškim opravičilom, ki ga na posebnem obrazcu izda osebni zdravnik in v njem navede dejstva, na podlagi katerih je ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče ali sodelovati na naroku (2. odstavek 115. člena ZPP). Kot je sodišče v tretji točki obrazložitve sodbe obširno obrazložilo, je toženka neupravičeno izostala tako z naroka z dne 31. 1. 2024, kot tudi z naroka z dne 16. 2. 2024. Iz izvedenskega postopka pred ZZZS namreč izhaja, da je toženkin osebni zdravnik neutemeljeno izdal zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti toženke. V pritožbi toženka navaja, da naj bi bila v času naroka 16. 2. 2024 hospitalizirana zaradi poškodbe glave ter v dokaz navedb prilaga odpustno pismo A. Slednjih navedb pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker gre za pritožbene novote (1. odstavek 337. člena ZPP), pa tudi sicer predloženi dokaz ne potrjuje, da bi bila na dan obravnave 16. 2. 2024 hospitalizirana.

12.Toženka pristranskost sodnice utemeljuje s tem, da je narok razpisovala na eno tedenske razmike ter da je 22. 4. 2024 prejela novo tožbo zaradi razveljavitve izročilne pogodbe. Naroki niso bili razpisani v razmaku enega tedna, kot to zmotno navaja toženka, so se pa preklicevali in prelagali na njeno prošnjo. Pritožbeno navajanje, da sodnica ni upoštevala njenih argumentov je presplošno, da bi terjalo obrazložen odgovor, navedba o prejemu nove tožbe pa pravno ni pomembna. Pritožbeno sodišče iz načina vodenja postopka ni razbralo, da bi bila sodnica pristranska. Sicer pa je pravno sredstvo, ki ga ima stranka na voljo v primeru pristranskosti sodnika, predlog za njegovo izločitev po 72. členu ZPP, ki pa ga toženka ni vložila.

13.Pritožba glede na navedeno ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v skladu s 353. členom ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14.Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije svoje stroške pritožbenega postopka. Dolžna pa je povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na 382,50 EUR (1. odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 72, 115, 115/2, 337, 337/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 311, 312, 313, 569

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.