Jedro

Dopustitev revizije glede vprašanja, ali je mogoče zahtevati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred pravnomočnim zaključkom zadeve, v kateri naj bi sodišče nepotrebno odlašalo z odločanjem.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se plačilni nalog razveljavi.

Predlog se v delu, ki se nanaša na pravdne stroške in sklep o zavrnitvi predloga za izključitev javnosti glavne obravnave, zavrže. Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče zahtevati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred pravnomočnim zaključkom zadeve, v kateri naj bi sodišče nepotrebno odlašalo z odločanjem.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 9.172,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 8.345,85 EUR od 27. 3. 2006 do plačila, od 827,08 EUR pa od 19. 3. 2009 do plačila. S sklepom je zavrnilo tožničin predlog za izključitev javnosti glavne obravnave na naroku 21. 5. 2009. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in sklep zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopusti, saj gre za pravna vprašanja, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse. Navaja, da stališče sodišč, da ni pravne podlage za določitev odškodnine, ker zaradi nedokončanega postopka ni mogoče definirati obsega škode, nasprotuje sodni praksi in ni v skladu s 26. členom Ustave RS in 179. členom Obligacijskega zakonika. V konkretnem primeru tožnica z uveljavljanjem pospešitvenih sredstev ne bi dosegla učinkovitega pravnega varstva, saj bi postopek še naprej vodila nezakonita ali nepristranska sodnica. Stališče, da se je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred uveljavitvijo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zagotavljalo v upravnem sporu, je očitno napačno. Kar zadeva odškodninski zahtevek zaradi škode, ki ji je nastala, ker je sodišče v zadevi I P 509/2004 opravilo javno glavno obravnavo, čeprav bi moralo izključiti javnost, poudarja, da sodnik, sodno osebje in stranke niso bili opozorjeni na posledice kršitve tajnosti. Tožnica je zato izgubila občutek varnosti, saj bi lahko v sodno dvorano vstopil kdorkoli, tudi novinar, ki bi o postopku poročal v medijih. Ker je sodišče sklenilo, da se eden od zahtevkov obravnava ločeno, ta sklep pa je sprejela pristranska in nezakonita sodnica, ki je predlagala lastno izločitev, je postopek pred sodiščem prve stopnje vodila nezakonita sodnica. Odločitev sodišča o stroških, ki temelji na stališču, da je določba prvega odstavka 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu v specialnem razmerju do 162. člena ZPP, je napačna. Ker je sodišče zavrnilo tožničin predlog za izključitev javnosti glavne obravnave, je nezakonito poseglo v njeno pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnega življenja.

4. Vrhovno sodišče je v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) tožnici kot taksni zavezanki poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije po tar. št. 1131 v znesku 125,00 EUR. Tožnica je zoper plačilni nalog vložila ugovor in navedla, da je bila v zadevi III P 771/2007 oproščena vseh stroškov postopka, pri čemer se predlog za dopustitev revizije nanaša na del tožbenega zahtevka, ki je bil na podlagi sklepa I P 509/2004 izločen in ga je sodišče obravnavalo pod opr. št. I P 625/2006. Za obravnavane te zadeve je bilo nato določeno Okrožno sodišče v Ljubljani, in sicer se vodi pod opr. št. III P 771/2007. Predlog za dopustitev revizije se torej nanaša na tisti zahtevek, ki izvira iz postopka, v katerem je bila tožnica oproščena vseh stroškov postopka. Prilaga sklep P 2357/2003-III z dne 18. 9. 2003 o oprostitvi plačila stroškov postopka v tej zadevi.

5. Ugovor zoper plačilni nalog je utemeljen.

6. Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ker je bila tožnica s sklepom P 2357/2003-III z dne 18. 9. 2003 oproščena vseh stroškov v tem postopku, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks pa učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1), je bilo treba ugovoru ugoditi in plačilni nalog razveljaviti (peti odstavek 34. člena ZST-1).

7. Predlog za dopustitev revizije v delu, ki se nanaša na pravdne stroške in sklep o zavrnitvi tožničinega predloga za izključitev javnosti glavne obravnave, ni dovoljen.

8. Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Ker je stroškovni izrek odvisen od glavne stvari, odločba o pravdnih stroških ne pomeni sklepa, s katerim se je postopek končal. Prav tako je nedovoljen predlog za dopustitev revizije zoper sklep o zavrnitvi tožničinega predloga za izključitev javnosti glavne obravnave. Z njim je sodišče odločilo o procesnem vprašanju, ne pa o glavni stvari. Vrhovno sodišče je predlog tožeče stranke za dopustitev revizije v nedovoljenem delu zavrglo.

9. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

10. Ker gre za pravno vprašanje, glede katerega ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, je to revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je mogoče zahtevati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred pravnomočnim zaključkom zadeve, v kateri naj bi sodišče po nepotrebnem odlašalo z odločanjem (druga alineja prvega odstavka 367.a člena ZPP).

11. Ker očitane procesne kršitve niso verjetno izkazane in zato pogoji iz 367.a člena niso podani, Vrhovno sodišče revizije v ostalem delu ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).