Jedro

V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. S pavšalno navedbo odločitve o pomembnem pravnem vprašanju kot podlagi za dovoljenost revizije ni izpolnjeno trditveno in dokazno breme o izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Upravne enote Ljubljana, Izpostave Šiška z dne 10. 6. 2009, s katero je prvostopenjski upravni organ: zavrgel zahtevo revidenta za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti na lokacijskem dovoljenju z dne 2. 4. 2007 (1. točka izreka); zavrgel pritožbo zoper navedeno lokacijsko dovoljenje (2. točka izreka); zavrgel zahtevo za obnovo postopka za izdajo navedenega lokacijskega dovoljenja (3. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 22. 2. 2010 revidentovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke (v izreku) izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000,00 EUR.

6. Revident je v uvodu revizije navedel sporno vrednost (punctum) v znesku 21.000,00 EUR. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Prvostopenjski upravni organ je namreč v izreku izpodbijane odločbe zavrgel zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti na lokacijskem dovoljenju in zahtevo za obnovo postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja ter pritožbo proti lokacijskemu dovoljenju. Zato navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 707/2008, X Ips 441/2007, X Ips 611/2008) in glede na določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 372/2009, X Ips 152/2008, X Ips 364/2007) in glede na določbe četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Revident v reviziji niti ne navaja, katero vprašanje šteje za pomembno pravno vprašanje. Poleg tega tudi ne navaja odločb Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti ne zatrjuje, da bi bila sodna praksa prvostopnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, neenotna. Samo s pavšalno navedbo, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, revident po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o izkazanosti izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi navedbami, da ima odločitev zanj kot stranko z interesom hude posledice in da gre za poseg v njegovo pravico, trditvenega in dokaznega bremena (4. točka tega sklepa) ni izpolnil, saj svojih navedb ni konkretiziral in tudi z ničimer izkazal, zato po presoji Vrhovnega sodišča tudi izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.