Jedro

Notarski zapis predstavlja veljaven izvršilni naslov. Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na omenjeni izvršilni naslov, ter ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti in ne more vanj posegati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za brezplačno pravno pomoč) zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 20. 12. 2013 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku na podlagi izvršljivega notarskega zapisa, zaradi izterjave 33.679,48 EUR. Tožnik je prošnji priložil predlog za izvršbo z dne 11. 9. 2013. Organ za BPP se sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in sicer 24. člen, ki ga citira. Ugotavlja, da je tožnik dolžnik v izvršilnem postopku. Izvršilni naslov je izvršljiv notarski zapis notarja A.A. iz Ljubljane, SV 850/07 z dne 13. 4. 2007. Izvršljiv notarski zapis predstavlja veljaven izvršilni naslov. V 17. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je določeno, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kar je med drugim izvršljiv notarski zapis. Dokler izvršilni naslov obstaja, je sodišče v izvršilnem postopku vezano nanj, kot se ta glasi (načelo formalne legalitete) in ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti. Organ za BPP je zato zaključil, da vložitev ugovora v predmetnem izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno vlagati. S tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP. Zato je tožnikovo zahtevo zavrnil. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in uveljavlja tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da ni pravilno stališče v izpodbijani odločbi, da je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov ter da ne more presojati njegove pravilnosti. Toženi stranki očita, da je pri odobritvi BPP vezana na točno določene pogoje, med katere gotovo ne sodi vsebinsko presojanje vsebine ugovora, ki ga je zoper sklep o izvršbi nameraval vložiti tožnik, če bi mu bila seveda BPP odobrena. Dopustnosti izvršbe na podlagi izvršilnega naslova in njegova verodostojnost bi se, če bi tožniku bila odobrena BPP, lahko presojala v pravdnem postopku, kjer bi tožniku bila tudi dana možnost skleniti sodno poravnavo. Tožnik izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP, z izpodbijano odločbo pa mu je bila že vnaprej odvzeta možnost udeleževati se postopka kot stranka. Tožena stranka gotovo ve, da je tudi izvršljiv notarski zapis iz določenih razlogov mogoče izpodbijati, a je z zavrnitvijo BPP tožniku že vnaprej to možnost odvzela. V tožnikov finančni položaj se sploh ni spuščala, ampak je zaključila, da tožnik nima možnosti za uspeh. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči tako, da tožniku odobri BPP.

Toženka je sodišču posredovala spisno dokumentacijo v navedeni zadevi, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetnem postopku odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan.

Po presoji sodišča je pravilna ugotovitev tožene stranke, da izvršljiv notarski zapis predstavlja veljaven izvršilni naslov. Iz 17. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilen naslov pa je med drugim tudi izvršljiv notarski zapis. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da je sodišče v izvršilnem naslovu vezano na omenjeni izvršilni naslov, ter da ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti in da ne more vanj posegati. Tožnikovi ugovori, ki se s tem ne strinja, pa niso utemeljeni. Ker iz tožnikove prošnje za BPP izhaja, da jo je vložil za izvršilni postopek, so neutemeljeni tožnikovi ugovori, da bi se verodostojnost omenjenega izvršilnega naslova lahko presojala v pravdnem postopku. Iz tožnikove prošnje za BPP namreč ne izhaja, da bi prošnjo vložil zaradi izpodbijanja izvršilnega naslova v pravdnem postopku (kar pa, če za to obstojajo pogoji, še vedno lahko stori). Zato je odločitev tožene stranke pravilna.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.