Jedro

V konkretnem primeru je bil dolžniku sklep o izvršbi vročan na naslov, ki ga je kot naslov dolžnika v predlogu za izvršbo navedel upnik. V postopku je bilo ugotovljeno, da dolžnik v času vročanja tam ni prebival, zaradi česar mu sklep o izvršbi tam ni mogel biti vročen.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ima dolžnik še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Ulica 73, Ljubljana. Iz uradnih evidenc drugega naslova dolžnika ni mogoče pridobiti. Dolžnik je sam povedal, da si ne stalnega ne začasnega prebivališča drugje ni uredil. Hkrati pa tudi ni trdil in ne dokazoval, da bi upnik dejanski naslov prebivališča dolžnika poznal. Šele v tem primeru bi bilo mogoče upniku očitati, da je dolžniku stroške s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, s katerim je sicer zaradi vročanja na naslovu, kjer ni dejansko prebival, uspel, neutemeljeno povzročil. Le takšne stroške je namreč upniku mogoče naložiti v plačilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v 2. točki izreka, kolikor se odločitev nanaša na stroške dolžnika, potrdi.

II. Stranki vsaka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. ročki izreka potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi VL 265/2019 z dne 7. 1. 2019 razveljavilo. V 2. točki izreka je sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. V 3. točki izreka je sklep o izvršbi razveljavilo in v 4. točki izreka sklenilo, da bo o zahtevku in stroških ugovornega postopka sodišče odločilo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

2. Sklep v 2. točki izreka s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnik, ki predlaga spremembo tako, da vse stroške postopka krije upnik, podredno pa vrnitev sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbe. Navaja, da je že v predlogu pojasnil, da je upnik že bistveno pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka vedel, da dolžnik na naslovu Ulica 73, Ljubljana, ne prebiva. Ker tega v svojem odgovoru ni substancirano prerekal, meni, da bi moralo sodišče šteti, da so dolžnikove trditve resnične in da je tako upnik vedel, da dolžnik na naslovu Ulica 73, Ljubljana, ne prebiva. Nadalje navaja, da ni sam odgovoren, da je sodišče sklep o izvršbi napačno vročalo, kar je storilo, ker je upnik navedel napačen naslov dolžnika. Sicer pa meni, da niti ni pomembno, ali je upnik za to vedel ali ne. Ker se postopek vodi na predlog upnika, dolžnik pa je s pravnim sredstvom uspel, meni, da mu mora upnik povrniti vse stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnika upnik predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upoštevaje pravni interes in pritožbeni predlog, da dolžnikove stroške predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti krije upnik, je višje sodišče sklep preizkusilo v delu 2. točke izreka, kjer je odločeno o dolžnikovih stroških postopka s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. V skladu z določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ mora upnik dolžniku (oziroma tretjemu) na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. 7. V konkretnem primeru je bil dolžniku sklep o izvršbi vročan na naslov, ki ga je kot naslov dolžnika v predlogu za izvršbo navedel upnik. V postopku je bilo ugotovljeno, da dolžnik v času vročanja tam ni prebival, zaradi česar mu sklep o izvršbi tam ni mogel biti vročen. Predlogu dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi je zato sodišče prve stopnje ugodilo. V izpodbijanem delu je sklenilo, da dolžnik svoje stroške predloga krije sam, saj upnik na izdajo neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ni imel vpliva, zato dolžniku stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali, ni dolžan povrniti. Upoštevalo je, da je imel dolžnik v času vročanja sklepa o izvršbi stalno prebivališče prijavljeno na naslovu naslovu vročanja Ulica 73, Ljubljana, da upnik ni mogel vedeti, da dolžnik na tem naslovu dejansko ne prebiva, hkrati pa dolžnik ni izkazal, da je bil upnik obveščen o dolžnikovem novem oz. dejanskem naslovu.

8. Ne držijo trditve dolžnika, da upnik njegovim trditvam, da je upnik vedel, da na Ulici 73 v Ljubljani ne prebiva več, v odgovoru na predlog dolžnika ni nasprotoval. V njem je upnik namreč navedel, da je dolžnik na Ulici 73 v Ljubljani solastnik nepremičnine do 13/20, zaradi česar je prepričan, da na tem naslovu tudi prebiva oziroma vsaj prejema pisanja. Še posebej, ker dolžnik ne navaja, da bi imel začasno prebivališče prijavljeno drugje, niti, da bi imel drugje prijavljen naslov za vročanje poštnih pošiljk ali urejeno preusmeritev poštnih pošiljk. Posebej je še navedel, da je ravnal v skladu s podatki, s katerimi razpolaga in katere je lahko pridobil na podlagi javnih evidenc. Iz navedenih trditev upnika tako izhaja nasprotovanje trditvam dolžnika, da je upnik vedel, da dolžnik na naslovu Ulica 73 ne prebiva. V skladu z določbo prvega stavka drugega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa se štejejo za priznana le dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Pritožbena zahteva, da se zaradi nezanikanja dejstvo, da je upnik vedel, da dolžnik ne živi več na Ulici 73 v Ljubljani šteje za resnično, zato ni utemeljena.

9. Sicer pa to za odločitev o dolžnikovih stroških postopka s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni odločilno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ima dolžnik še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Ulica 73, Ljubljana. Iz uradnih evidenc drugega naslova dolžnika ni mogoče pridobiti. Dolžnik je sam povedal, si ne stalnega ne začasnega prebivališča drugje ni uredil. Hkrati pa tudi ni trdil in ne dokazoval, da bi upnik dejanski naslov prebivališča dolžnika poznal. Šele v tem primeru bi bilo mogoče upniku očitati, da je dolžniku stroške s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, s katerim je sicer zaradi vročanja na naslovu, kjer ni dejansko prebival, uspel, neutemeljeno povzročil. Le takšne stroške je namreč upniku mogoče naložiti v plačilo (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

10. V zvezi z odločbama Višjega sodišča v Ljubljani, ki ju v korist svojih trditev v pritožbi navaja dolžnik, pa višje sodišče pojasnjuje, da iz sklepa II Ip 1606/2014 razlogi in okoliščine za naložitev dolžnikovih stroškov postopka s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti v povrnitev upniku niso razvidni, zaradi česar do nje ni mogoče opredeliti. Dejansko stanje, ki je bilo obravnavano v zadevi II Ip 2271/2018 pa je bilo drugačno od dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v tej zadevi. Tam je upnik vedel za drug naslov dolžnika, česar dolžnik v predmetnem postopku ni niti zatrjeval. Zgolj zradi tega, ker je v predlogu za izvršbo navedel edini naslov, do katerega je lahko prišel, to je naslov prijavljenega stalnega prebivališča dolžnika, pa upniku ni mogoče očitati, da je stroške dolžniku povzročil neutemeljeno.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Tudi upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru ni navedel nobenega dejstva, ki višjemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, in ki bi pripomoglo k odločanju o pritožbi.