Jedro

Plačilni nalog z dne 15. 9. 2020 je bil tožniku po pooblaščencu vročen 16. 9. 2020, sodno takso za pritožbo pa je plačal šele 15. 10. 2020, torej po poteku 15 dni od vročitve plačilnega naloga (rok se je iztekel 1. 10. 2020). Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje. Tožnikove pritožbene navedbe, da je plačal sodno takso v roku 15 dni od tedaj, ko je izvedel za obveznost njenega plačila, na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je pritožba umaknjena.

2. Zoper sklep je tožnik primarno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in hkrati z njim plačal sodno takso za pritožbo, v njem pa je navedel, da je na vojaški misiji na Kosovem in da je bil od 16. 9. do 1. 10. 2020 na varovanju objekta posebnega pomena in ni imel dostopa do interneta, tako da se pred dnevom vrnitve v bazo s plačilnim nalogom z dne 15. 9. 2020 ni mogel seznaniti. S sklepom IV Pd 97/2019 z dne 3. 11. 2020 je sodišče prve stopnje predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Sklep je postal pravnomočen 6. 2. 2021. 3. Zoper izpodbijani sklep je tožnik podredno vložil pritožbo, s katero zahteva, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v odločanje o pritožbi tožnika zoper sodbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, saj je tožnik sodno takso plačal v roku 15 dni, ko se je lahko seznanil z izdanim plačilnim nalogom.

4. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo odgovarja, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo, da je tožnikova pritožba z dne 14. 9. 2020 zoper sodbo IV Pd 97/2019 z dne 24. 7. 2020 umaknjena, saj tožnik ob vložitvi pritožbe ni plačal sodne takse, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, niti je ni plačal v roku, ki mu ga je v nalogu določilo sodišče. Odločitev je pravilna.

8. Plačilni nalog z dne 15. 9. 2020 je bil tožniku po pooblaščencu vročen 16. 9. 2020, sodno takso za pritožbo pa je plačal šele 15. 10. 2020, torej po poteku 15 dni od vročitve plačilnega naloga (rok se je iztekel 1. 10. 2020). Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1), tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje. Tožnikove pritožbene navedbe, da je plačal sodno takso v roku 15 dni od tedaj, ko je izvedel za obveznost njenega plačila, na pravilnost odločitve ne morejo vplivati.

9. Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljen zavrnilo, se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do razlogov, ki jih je tožnik navedel v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, tudi sicer pa to niso razlogi, s katerimi bi lahko utemeljil pritožbo zoper sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno zaradi neplačila sodne takse.

10. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP nanje ne odgovarja.

11. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in kot tak ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. in prvi odstavek 155. člena ZPP).