Jedro

Vknjižena hipoteka kot ovira za vpis pri spremembi osnovnega pravnega položaja iz vknjižene lastninske pravice v splošni skupni del stavbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica odločila, da se ne dovoli vpis spremembe osnovnega pravnega položaja pri nepremičnini s parc. št. 59/21 in 59/23 k.o. P. v splošni skupni del stavbe z ID znakom 1. Tako odločitev je sprejelo, ker je ugotovilo, da so pri nepremičninah s parc. št. 59/21 in 59/23 k.o. P. vknjižene hipoteke, ki so ovira za dovolitev vpisa. Presodilo je, da pretvorba pravnega položaja nepremičnine, na kateri je vpisana lastninska pravica in hipoteke v pravni položaj nepremičnine, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, ni mogoča. 2. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj po notarju. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vpis, podrejeno, da sklep sodnice in sodniške pomočnice razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje o vpisu. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je zagrešilo kršitev načela res iudicata, da je napačno ugotovilo način nastanka splošnega skupnega dela stavbe in zmotno uporabilo določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Sklicuje se na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1682/2011 z dne 18.6.2015 ter na končni seznam preizkušenih terjatev z dne 17.6.2015 in zatrjuje, da je bilo ugotovljeno, da sta predmetni parceli solastnina vseh etažnih lastnikov kot skupna dela stavbe ter da je sklep ugotovitvena sodna odločba. Sodišče s svojo odločitvijo ne more in ne sme odločiti drugače, saj bi s tem kršilo načelo res iudicata. Tudi, če bi bila odločba stečajnega sodišča dejansko napačna in pravno zmotna, jo mora sodišče prve stopnje upoštevati. Sodišče je spregledalo, na kakšen način sta parceli postali skupna dela stavbe. V obrazložitvi se namreč sklicuje na določbo SPZ, ki predpisuje, da so pravni posli, s katerimi bi se samostojno razpolagalo s splošnimi skupnimi deli, nični. Predmetni parceli sta postali splošni skupni del na podlagi obstoja izločitvene pravice in stečajno sodišče je v zvezi s tem izdalo sklep v skladu z določbo 309. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Etažnim lastnikom je solastninska pravica na splošnih skupnih delih stavbe nastala na izviren način na podlagi zakona. Sklep stečajnega sodišča pa to (pravno) dejstvo zgolj in samo (pravnomočno) ugotavlja. Vpis predmeta v zemljiškoknjižnem postopku je bil predlagan tudi na podlagi sklepa stečajnega sodišča, saj je zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je sicer izdal stečajni upravitelj nepotrebno in odvečno. Listina za vpis je v predmetnem postopku sodna odločba v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) v zvezi z določbo tretjega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Sodišče je napačno razlagalo tudi določbe SPZ glede nezmožnosti obstoja hipotek na splošnih skupnih delih. Strinjati se je s sodiščem prve stopnje, da na splošnih skupnih delih v skladu z določbami SPZ ne morejo obstajati hipoteke. Obstoj tega pravnega pravila ni sporen. Vendar je potrebno določbe SPZ razlagati ravno nasprotno kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ker sta parceli na podlagi zakona (na izviren način) postali splošna skupna dela stavbe, so hipoteke na teh dveh parcelah prenehale obstajati. Hipoteke, ki so sicer še vpisane v zemljiški knjigi, so prenehale obstajati, etažni lastniki stavbe kot solastniki obeh parcel, ki sta splošna skupna dela stavbe, pa bodo lahko proti hipotekarnim upnikom uveljavljali z ugotovitveno tožbo, da so hipoteke prenehale in na podlagi takšne sodbe dosegli tudi izbris hipotek iz zemljiške knjige.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj je predlagal, da se pri zemljiških parcelah 59/21 in 59/23 k.o. P., v zemljiški knjigi vpisanih kot last AB d.o.o. - v stečaju, vpiše sprememba osnovnega pravnega položaja iz vknjižene lastninske pravice v splošni skupni del stavbe št. 386 k.o. P.. Vpis je predlagal na podlagi sklepa stečajnega sodišča o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, izdanega v postopku stečaja zoper zemljiškoknjižnega lastnika, končnega seznama preizkušenih terjatev in zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je izdal stečajni upravitelj zemljiškoknjižnega lastnika. Pravilno je stališče pritožnika, da v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice izločitvenih upnikov, zemljiškoknjižno dovolilo ni potrebno (v obravnavanem primeru iz predloženih listin sicer ni razvidno, na kakšni podlagi so izločitveni upniki pridobili izločitveno pravico, stečajni senat je namreč ugotovil obstoj izločitvenih pravic upnikov na premoženju, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 17.6.2015 in naložil stečajnemu upravitelju, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na teh nepremičninah), a to ni problem v tem zemljiškoknjižnem postopku.

5. Glavni problem so hipoteke, ki so vpisane pri teh dveh nepremičninah (zemljiških parcelah). Prvostopenjsko sodišče je v tem videlo oviro za predlagani vpis, predlagatelj pa vztraja pri svojem stališču, da vpisane hipoteke ne morejo predstavljati ovire za vpis. Pritožbeno sodišče meni, da ima prvostopenjsko sodišče prav.

6. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da splošni skupni deli stavbe ne morejo biti obremenjeni s hipoteko. Z njim se strinja tudi pritožba. Takega vpisa, kot je predlagan, prvostopenjsko sodišče ni smelo dovoliti. Po drugi strani pa tudi ni smelo izbrisati vknjiženih hipotek (in tako ustvariti pogoje za dovolitev predlaganega vpisa). Predlagatelj nima listine, ki bi bila podlaga za izbris teh hipotek in tega tudi ni predlagal. Predlagatelj zatrjuje, da sta nepremičnini postali splošna skupna dela stavbe na izviren način in sta hipoteki prenehali, vendar s temi trditvami ne more biti uspešen. Zemljiškoknjižno sodišče odloča le na podlagi listin, ki so podlaga za vpis in teh dejstev mimo navedenega ne sme samo ugotavljati. Pritožbene trditve, da bodo lastniki stavbe to dejstvo (kasneje) uveljavljali proti hipotekarnim upnikom z ugotovitveno tožbo, pa ne morejo utemeljevati dovolitve nepravilnega vpisa. Pritožbeni očitki, da je sodišče kršilo pravilo res iudicata, so brez podlage in neutemeljeni. Ker ni izpolnjen pogoj za dovolitev vpisa iz 4. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, je izpodbijana odločitev pravilna.

7. V pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).