Jedro

Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva je za neizbrane kandidate ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije. Obrazložitev odločitve o izbiri mora biti vsebinsko toliko „polna“, da bo neizbrani kandidat lahko preveril potek postopka in izpolnjevanje pogojev, kriterijev oziroma kvalifikacije izbranega kandidata. Obrazložitev izbire že po naravi stvari ni namenjena primerjavi med posameznimi kandidati, ampak utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran, zato podatki o ostalih kandidatih vanjo ne sodijo.

V primeru, ko je neizbranim kandidatom hkrati z vročitvijo obvestila o neizbiri iz devetega odstavka 18. člena ZSS vročena obrazložena odločba o izbiri oziroma predlog o imenovanju iz 21. člena ZSS (kakršen je obravnavani primer) bi bilo nelogično, da bi Sodni svet, ki je odločil o izbiri enega od kandidatov in razloge za svojo odločitev obrazložil v skladu z zakonskimi kriteriji iz 28. člena ZSS, neizbranim kandidatom (o katerih neizbiri ni odločal), posebej konkretiziral razloge za njihovo neizbiro. Razlogi za izbiro enega kandidata namreč predstavljajo protipol razlogom za neizbiro vseh ostalih kandidatov. Ko Sodni svet izbere enega izmed kandidatov, ki izpolnjuje pogoje za razpisano sodniško mesto in ga predlaga v izvolitev in imenovanje (prvi odstavek 19. člena ZSS), razlogi za izbiro enega kandidata, ki so vsebovani v odločitvi o izbiri, hkrati pomenijo tudi razloge za neizbiro neizbranih kandidatov. Ravno razlogi za izbiro so po naravi takega postopka vedno antipod razlogom za neizbiro.

Mnenje oddelka v postopku za izvolitev oziroma imenovanje sodnika ni zakonska kategorija, se je pa uveljavilo v praksi. Po vsebini mnenje oddelka pomeni posvetovanje predsednika sodišča o kandidatu s sodniki oddelka, ki so dobro seznanjeni s strokovnim delom kandidatov, ki izhajajo iz sodniških vrst nižjih sodišč. V obravnavanem primeru je bil tožnik z mnenjem oddelka seznanjen in se je o njem izjavil ter podal številne predloge pristojnim institucijam.. Njegova pravica do izjave in obrambe v zvezi z mnenjem oddelka ni bila kršena.

Iz zakonskega besedila zadnjega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS ne izhaja, da bi morale biti v zapisnik (o posvetovanju) v posameznih fazah postopka vključene navedbe o razlogih oziroma prevladujočem razlogu za končno odločitev posameznih članov sodnega sveta, kot to navaja tožnik. Ob smiselni uporabi določb drugega odstavka 81. člena ZUP zabeležka rezultata o glasovanju in število glasov, upoštevaje naravo odločitve o izbiri (glasovanje za ali proti) in način glasovanja Sodnega sveta zadoščata zahtevi, da se v zapisnik vpiše kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno. Poleg tega je v Poslovniku Sodnega sveta določena možnost, da se na zahtevo posameznega člana Sodnega sveta v zapisnik poimensko navede, kako je glasoval in da se v zapisnik na zahtevo posameznega člana izrecno zapiše mnenje, ki ga je podal (četrti odstavek 27. člena). S tem se zagotavlja, da se v primeru različnih mnenj ali nesoglasij lahko zagotovi transparentnost postopka glede posvetovanja in tudi glasovanja v postopku izbire.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodni svet je na 31. seji 12. 1. 2023 na podlagi prijave na razpis, objavljen v Uradnem listu, RS, št. 47 z dne 1. 4. 2022, opravil izbiro za mesto vrhovnega sodnika na ... oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče).

2. Sodni svet je razpisni postopek na podlagi četrtega odstavka 18. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) vodil v več fazah. V prvi fazi je ugotovil, da se je na razpisano sodniško mesto prijavilo šest kandidatov. Eden od njih je kasneje kandidaturo umaknil. Vsi so pogoje za imenovanje izpolnjevali. Sodni svet je v postopku pridobil mnenje Predsednika Vrhovnega sodišča na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZSS (SuZ 32/2011 z dne 7. 11. 2022). V drugi fazi izbirnega postopka je na 28. seji 17. 11. 2022 opravil oceno primernosti kandidatov in sklenil, da se na razgovor povabijo trije prijavljeni kandidati. Po 12. 1. 2023 opravljenih razgovorih je Sodni svet na 31. seji istega dne sklenil, da na razpisano mesto vrhovnega sodnika na ... oddelku Vrhovnega sodišča RS izbere A. A., ki jo je predlagal Državnemu zboru RS v imenovanje na mesto vrhovne sodnice.

3. Zoper predlog za imenovanje A. A. na sodniško mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču, Su 33272022-53 z dne 12. 1. 2023, je tožnik vložil tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve).

**Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovorov na tožbo**

4. Tožnik v obširni tožbi izpostavlja, da mu v izbirnem postopku ni bila dana možnost, da se brani oziroma (učinkovito) izjavi zoper mnenje ..... oddelka Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju mnenje oddelka),1 v zvezi z razlogi in metodologijo ugotavljanja razlogov, zaradi katerih je ...i oddelek Vrhovnega sodišča ocenil, da ni primeren za sodniško mesto vrhovnega sodnika. To mnenje bi lahko bilo ključno za izbiro navedene kandidatke, sam pa ni bil obveščen o pomenu, ki ga je Sodni svet dal mnenju oddelka v končni odločitvi. V zvezi s tem tožnik uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kontradiktornosti kot elementa poštenega postopka ter pravice do izjave kot splošnega načela prava EU.

5. Nadalje tožnik navaja, da je bil v postopku izbire neenako obravnavan v primerjavi z ostalima dvema kandidatoma, saj je toženka v zadnji fazi izbirnega postopka za zadnje obdobje dela pridobila oceni sodniške službe le za dva kandidata, ne pa tudi za tožnika.2

6. Tožnik še zatrjuje, da je izpodbijani predlog za imenovanje pomanjkljivo obrazložen, ker nima konkretizirane minimalne obrazložitve glede materialnega zakonskega pogoja o najboljšem izpolnjevanju kriterijev za zasedbo sodniškega mesta iz petega odstavka 18. člena ZSS in s tem minimalnih razlogov za neizbiro tožnika iz devetega odstavka 18. člena ZSS. Zaradi pomanjkljive obrazložitve se izpodbijanega predloga za imenovanje ne da preizkusiti z vidika zakonite uporabe prostega preudarka, kar vključuje preizkus z vidika očitne nerazumnosti v zvezi s petim odstavkom 18. člena in 28. členom ZSS. Iz izpodbijanega predloga za imenovanje ni razvidno, kateri so bili ključni razlikovalni elementi, ki so pretehtali v primerjavi z drugimi kandidati, zaradi katerih je toženka izbrala predlagano kandidatko. Zato ni mogoče preveriti, ali ključni razlikovalni elementi prestanejo vsaj minimalni test očitne nerazumnosti in da pri izbiri ni šlo za diskriminacijo na podlagi določene osebne okoliščine, s čimer bi se preverila zakonitost uporabe diskrecije. S tem je tožniku onemogočeno učinkoviti sodno varstvo.

7. Navaja še, da toženka ni vodila zapisnika o posvetovanju pred odločitvijo po opravljenem razgovoru s kandidati, iz katerega bi bilo razvidno, kaj je bil prevladujoč razlog za izbiro kandidatov, s čimer je bila kršena določba šestega odstavka 18. člena ZSS, po kateri mora tožena stranka voditi zapisnik, ne samo o glasovanju, ampak tudi o posvetovanju v vsaki fazi postopka.

8. Navedene kršitve imajo za posledico, da izpodbijana odločba krši pogoj za imenovanje sodnikov, po katerem morajo biti v državah podpisnicah Konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) oziroma članicah EU na strukturni ravni izpolnjeni minimalni standardi glede imenovanja oziroma izbire sodnikov, da je sodišče vzpostavljeno na zakonit način (6. člen EKČP). Iz navedenih minimalnih standardov izhaja, da morajo biti kriteriji za izbiro oziroma imenovanje sodnikov popolnoma transparentni, objektivni, preverljivi, da so podprti z dokazi in da obstaja določena primerjava med kandidati glede ključnih elementov za izbiro. Izpostavlja tudi, da golo dejstvo, da ima kot neizbrani kandidat možnost tožbe, še ne pomeni, da ima pravico do učinkovitega sodnega varstva, njegova pravica iz 23. člena Ustave je v obravnavanem primeru izvotljena.

9. Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne toženi stranki v nov postopek.

10. Toženka je na tožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Toženka navaja, da so vse zatrjevane kršitve, ki jih tožnik povezuje s potekom izbirnega postopka, za varstvo tožnikovega položaja nerelevantne. Toženka pojasnjuje, da je bilo mnenje oddelka o kandidatih (II Up 9/2022 z dne 6. 9. 2022) del vsebinskega gradiva za odločanje v tem izbirnem postopku. Tožnik sam priznava, da je bil s tem mnenjem seznanjen še pred razgovorom s člani Sodnega sveta, vročil mu ga je predsednik Vrhovnega sodišča in je nanj podal obširne pripombe. Tožnik je 24. 2. 2023 vpogledal v spis izbirnega postopka in se seznanil še s preostalo listinsko dokumentacijo, torej tudi tisto, ki se nanaša na ostale kandidate. S tem je bila tožnikova pravica do izjave zagotovljena. Z navedbami, da kljub njegovemu nasprotovanju Sodni svet ni preverjal, na kakšni podlagi oziroma po kateri metodologiji je ... oddelek prišel do zaključka o primernosti kandidatov, tožnik po vsebini napada oceno in odločitev Sodnega sveta, ki spada v polje njegovega prostega preudarka, saj odpira vprašanje „dokazovanja,“ kdo od prijavljenih kandidatov je najprimernejši za funkcijo vrhovnega sodnika. Toženka izpostavlja, da je običajno, da mnenje oddelka v okviru svojih zakonskih pristojnosti pridobi predsednik sodišča v postopku priprave svojega mnenja o kandidatih, prijavljenih na prosto sodniško mesto. Na izbiro Sodnega sveta že po zakonu mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata nima odločilnega vpliva, kajti Sodni svet pri izbiri na tako mnenje ni vezan. Enak zaključek toliko bolj velja za mnenje oddelka sodišča, na katerega kandidira kandidat, ki ga je isti predsednik pridobil za potrebe izdelave svojega mnenja.

11. Toženka je pojasnila, da je Sodni svet za dva od kandidatov pridobil novi oceni sodniške službe, saj sta še pred potekom roka za oddajo prijavo potekli njuni (zadnji) napredovalni obdobji v celoti, kar ima po zakonu za posledico izdelavo (novih) ocen sodniških služb (prvi odstavek 31. člena ZSS).

12. Navaja tudi, da drži, da toženka ne vodi posebnega zapisnika o posvetovanju svojih članov, iz katerega bi bilo razvidno, komu je dal prednost ob razgovorih navzoč podpredsednik Vrhovnega sodišča in kaj je bil prevladujoč razlog za izbiro med kandidati. Pojasnjuje, da je poslovanje Sodnega sveta urejeno s Poslovnikom, ki med drugim določa, da se posamičnih mnenj pri obravnavi in glasovanju ne zapisuje, razen če to zahteva član, ki je to mnenje podal (prvi, tretji in četrti odstavek 27. člena Poslovnika).

13. Stranka z interesom A. A. predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da je izpodbijana odločba ustrezno utemeljena. Odločitev o tem, kateri od prijavljenih kandidatov najbolj celostno izpolnjuje zakonske kriterije, je diskrecijska pravica Sodnega sveta, v katero sodišče v skladu z ZSSve ne sme poseči. Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje kandidatov glede na ostale (neizbrane) kandidate.

14. Tožnik v odgovoru na odgovor stranke z interesom v bistvenem navaja, da so v tej zadevi predmet spora procesne pravice tožnika in materialna pravica do enakih pogojev za kandidiranje za mesto vrhovnega sodnika. Tožnik izbire kandidatke neposredno ne napada. Nasprotuje pa obrazložitvi izbire, postopku glede možnosti braniti se in uveljavlja pravico do enake obravnave. Dodaja, da pravica do izjave in obrambe v tem primeru vključuje standard, da se na predlog prizadetega sodnika razkrije, kako je oddelek prišel do sprejetega zaključka in razčisti vprašanje metodologije pridobitve mnenja oddelka. V zvezi z ugovorom diskriminacije glede izdelave ocen sodniške službe izpostavlja, da je toženka v izpodbijani odločbi uporabila oceno sodniške službe izbrane kandidatke, primerjava glede tega kriterija pa med kandidatoma ni razvidna.

**(Ne)izvedba glavne obravnave**

15. Ustavno sodišče je v odločbi Up-360/16 z dne 18. 6. 2020 že opozorilo, da je pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostojna človekova pravica, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave, in da njen namen ni samo v izvajanju dokazov. Glavna obravnava pa ni potrebna, če se postopek nanaša izključno na pravna ali zelo tehnična vprašanja ali kadar ni vprašanj kredibilnosti ali izpodbijanja dejstev, ki zahtevajo ustno obravnavo, in sodišče lahko pošteno in razumno odloči na podlagi trditev strank in drugih pisnih dokumentov.3

16. V obravnavanem primeru tožnik v tožbi po vsebini odpira izključno pravna vprašanja (poštenost postopka pred toženko, pomen mnenja oddelka za odločitev o izbiri, nepridobitev ocene sodniške službe, kršitev določb o vodenju zapisnika) in konkretno ne navaja nobenih dejstev, ki naj bi bila sporna, zato je Vrhovno sodišče o tožbi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

**Odločitev o tožbi**

17. Tožba ni utemeljena.

**Položaj Sodnega sveta v postopku za izvolitev oziroma imenovanje sodnika**

18. Ustava v 125. členu določa načelo neodvisnosti sodnikov. To načelo ima svojo vlogo že pri samem načinu postavljanja sodnika na funkcijo (odločba Ustavnega sodišča U-I-224/96, 19. točka obrazložitve). Bistveno je, da je sodišče vzpostavljeno na zakonit način. Državni zbor sodnika izvoli na predlog Sodnega sveta (130. člen Ustave). Po Ustavi je Sodni svet tisti organ, ki je pristojen med več kandidati opraviti izbiro in predlagati kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo. V primeru da sodnik krši Ustavo ali huje krši zakon, pa lahko predlaga Državnemu zboru naj sodnika razreši (drugi odstavek 132. člena Ustave). Zato, da lahko izvršuje v Ustavi opredeljeno funkcijo, to je izbiro med kandidati za mesto sodnika, je ustavodajalec v 131. členu Ustave določil njegovo sestavo. Sodni svet je z vidika organizacije državne oblasti poseben organ (državni organ sui generis), ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti (prav tam, 11. točka obrazložitve). Sodni svet glede na pristojnosti, ki jih ima, lahko označimo kot enega od jamstev sodniške neodvisnosti, ker o sodnikovem položaju odloča organ, v katerem imajo sodniki večino, preostala sestava tega organa pa naj bi omogočala prevladujočo vlogo strokovnih kriterijev pri odločanju o vprašanjih, ki opredeljujejo sodnikov položaj (prav tam, 10. točka obrazložitve).

19. Tudi na zakonski ravni je na Sodni svet kot samostojen in neodvisen državni organ naslovljeno varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti ter skrb za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva (prvi odstavek 2. člena ZSSve). Sodni svet ravna tako, da se varuje in krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva in neodvisnost sodnika (drugi odstavek 2. člena ZSSve). Samostojnost in neodvisnost Sodnega sveta pri odločanju o predlogih za izvolitev v sodniško funkcijo izhaja iz določbe prvega odstavka 32. člena ZSSve, ki določa, da Sodni svet v postopku odločanja o predlogih za izvolitev v sodniško funkcijo (in drugih postopkih) samostojno oceni izpolnjevanje pogojev v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.

20. Postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika je določen v 2. oddelku ZSS (15. člen do 23. člen). Prosta sodniška mesta razpiše Vrhovno sodišče Republike Slovenije (prvi odstavek 15. člena ZSS). Po prejemu popolnih prijav predsednik sodišča poda obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata (16. člen ZSS). V naslednji fazi postopka Sodni svet v izbirnem postopku ugotavlja, ali imajo kandidati strokovno znanje, osebnostne lastnosti, veščine in sposobnosti, potrebne za opravljanje sodniške službe (tretji odstavek 18. člena ZSS). Kriteriji in merila, ki Sodni svet obvezujejo v postopkih izbire kandidatov za sodniško mesto, so določeni v 28. členu ZSS.4 V zvezi z izbiro kandidata zakon določa, da Sodni svet pri izbiri kandidata ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata iz 16. člena ZSS (sedmi odstavek 18. člena ZSSve). Sodni svet tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto (osmi odstavek 18. člena ZSSve).

21. Pomen sodnih svetov kot institucije, ki je odgovorna, da brani neodvisnost sodstva izhaja tudi iz mednarodnopravnih instrumentov, ki določajo minimalne standarde za delovanje sodnih sistemov. Posvetovalni svet Evropskih sodnikov Sveta Evrope (v nadaljevanju CCJE) je v Mnenju št. 24 (2021) z naslovom: »Razvoj sodnih svetov ter njihova vloga v neodvisnih in nepristranskih pravosodnih sistemih«5 (v nadaljevanju mnenje) izpostavil, da ima sodstvo kot tretja veja oblasti ključno vlogo v demokratični pravni državi, v taki državi pa je neodvisno sodstvo nujno. Sodni svet pa je institucija, ki je odgovorna, da brani neodvisnost sodstva (2. točka mnenja). Sodni sveti zagotavljajo končno odgovornost za podporo sodstvu pri neodvisnem izvajanju sodne oblasti. Vsak sodni svet mora delovati pregledno in navesti razloge za svoje odločitve in postopke ter s tem izkazati svojo odgovornost (18. točka mnenja). V točki 20. mnenja je poudarjeno, da sta Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in Sodišče Evropske Unije (v nadaljevanju Sodišče) odločila, da je imenovanje sodnikov zelo pomembno za neodvisno sodstvo. Zato je ključna naloga izbira ali priporočilo sodnikov za imenovanje in napredovanje ob upoštevanju meritokratskega načela. Kadar je to odgovornost sodnega sveta, jo je treba izvesti neodvisno in odgovorno. V zaključku mnenja je poudarjeno, da morajo biti odločitve v zvezi s kariero sodnikov sprejete v preglednem postopku z uporabo objektivnih meril, kolikor je to mogoče. Biti morajo utemeljene in temeljiti na meritokratskem načelu. Sodniki, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, morajo imeti pravico do sodnega varstva. To so minimalni standardi, ki morajo biti upoštevani v postopku izbire oziroma imenovanja sodnikov.

22. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da je treba Sodnemu svetu v zvezi z izpolnjevanjem njegovih nalog priznati široko polje proste presoje.6 Prav Sodni svet je kot strokovno usposobljeno telo upravičen presoditi, kaj je minimalna zahtevana raven strokovnih in osebnostnih lastnosti, ki jo mora sodnik dosegati, da lahko opravlja sodniško službo in pri tem lahko oceni tudi to, kateri kriteriji so pomembnejši oziroma imajo večjo težo pri oceni dela z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki je sodnik opravlja kot nosilec sodne oblasti. Sodna presoja odločitve Sodnega sveta pa je zadržana v tem smislu, da sodišče presojo zakonsko postavljenih materialnih kriterijev opravi na podlagi testa tako imenovane očitne (ne)razumnosti.7 Tudi Vrhovno sodišče je v več primerih sprejelo stališče, da je Sodni svet v postopku imenovanja na sodniško mesto v okviru širokega polja proste presoje upravičen samostojno oceniti, ali so izpolnjeni pogoji v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo in sprejeti odločitev o izbiri predlaganega kandidata po prostem preudarku.8

23. Kadar ima organ pooblastilo, da odloča po prostem preudarku, posameznik nima pravice zahtevati odločitve z določeno vsebino, a odločanje po prostem preudarku tudi ne pomeni pravno nevezanega odločanja.9 Če ima upravni organ pooblastilo, da odloča po prostem preudarku, mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon, ali predpis lokalne skupnosti, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku (drugi odstavek 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

24. Obseg in namen pooblastila Sodnega sveta v postopku izbire sodnika za izvolitev oziroma imenovanje na razpisano sodniško mesto izhajata iz določb 2. člena in 32. člena ZSSve v zvezi s 130. členom Ustave. Namen pooblastila Sodnemu svetu, ki mu je v skladu z Ustavo in zakonom zaupano varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti ter skrb za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva je, da Sodni svet kot avtonomen organ na podlagi kriterijev in meril iz 28. člena ZSS v postopku za izvolitev oziroma imenovanje sodnika samostojno izbere najprimernejšega kandidata, ki ga predlaga za izvolitev na razpisano sodniško mesto. Obseg pooblastila Sodnega sveta izrecno izhaja iz določb 32. člena ZSSve v zvezi z določbami tretjega, sedmega in osmega odstavka 18. člen ZSS. Sodni svet v izbirnem postopku samostojno ugotavlja ali imajo kandidati strokovno znanje, osebnostne lastnosti, veščine in sposobnosti, potrebne za opravljanje sodniške službe (tretji odstavek 18. člena ZSS), pri izbiri pa tudi ni vezan na mnenje predsednika o ustreznosti kandidata (sedmi odstavek 18. člena ZSS) in tudi ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto (osmi odstavek 18. člena ZSS). Iz navedenega brez dvoma izhaja, da je Sodni svet v postopku izvolitve oziroma imenovanja sodnika upravičen po prostem preudarku samostojno in neodvisno oceniti ali so izpolnjeni pogoji v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo, ob upoštevanju objektivnih kriterijev in meril, ki so določena v 28. členu ZSS in opraviti izbiro kandidata za razpisano sodniško mesto.

**Glede obsega sodnega preizkusa predloga o imenovanju in (minimalnega) standarda obrazložitve predloga o imenovanju**

25. Če je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen (tretji odstavek 40. člena ZUS-1). Iz obrazložitve tovrstne odločbe mora biti razvidno, da je odločitev skladna z namenom, zaradi katerega je pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano.

26. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je treba uporabo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1 v zvezi s pristojnostmi Sodnega sveta prilagoditi specifičnemu načinu odločanja Sodnega sveta in z njim neločljivo povezanemu obsegu obrazložitve odločitve o izbiri. Posebnost ureditve institucije Sodnega sveta in funkcija, ki jo ima v sistemu državne oblasti (odgovornost za kvaliteto sodstva), opredeljujejo obliko njegovega odločanja, in sicer določeno polje lastne presoje ter ožji obseg obrazložitve odločitev.10

27. V prvem odstavku 36. člena ZSSve je določeno, da je zoper odločbe in sklepe Sodnega sveta dovoljen upravni spor. Po petem odstavku 36. člena ZSSve je v postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika in podpredsednika sodišča upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije. Presoja zakonitosti te odločitve je omejena le na presojo zatrjevanih kršitev pravil postopka, nepravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, neizpolnjevanja pogojev za sodniško službo in neuporabo kriterijev iz 28. člena ZSS, pri čemer odločitev ne sme biti očitno nerazumna in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarna.11

28. Zahteva, da morajo biti v postopku imenovanja oziroma izvolitve sodnikov, ko o izbiri odloča Sodni svet na podlagi pravice do lastne presoje, varovane človekove pravice iz 6. člena EKČP ter 1. člena Protokola št. 12 k EKČP o prepovedi diskriminacije tako, da mora biti postopek transparenten, pravičen in mora upoštevati profesionalne odlike kandidatov, izhaja iz standardov in meril, ki so neodtujljiva v vsaki demokratični družbi. To je bilo že večkrat poudarjeno v praksi Ustavnega sodišča, ESČP12 in Sodišča. V postopku pred Sodnim svetom imajo jamstva nepristranskega odločanja in s tem poštenega postopka iz 22. člena Ustave poseben pomen.13 Ustavno sodišče je pojasnilo, da iz navedenih standardov izhaja, da mora biti postopek, v katerem se kandidat poteguje za sodnika, pošten in transparenten, (ne)izbira pa mora biti utemeljena na objektivnih merilih, s katerimi se izkazujeta strokovna usposobljenost in osebnostna primernost izbranega kandidata. Celoten postopek izbire mora biti odprt za javnost, saj ima javnost pravico vedeti, kako so izbrani sodniki. Kandidat, ki ni bil izbran, pa ima pravico vedeti zakaj ni bil izbran. 14

29. Tožnik se na navedene standarde sklicuje in navaja, da v obravnavanem primeru niso bili spoštovani minimalni standardi Evropske mreže sodnih svetov (European Network of Councils for the Judiciary, v nadaljevanju ENCJ)15 iz 4. teme glede izbire, imenovanja, ocenjevanja in napredovanja sodnikov. Ti določajo, da morajo biti sodniki vedno izbrani za imenovanje samo na podlagi zaslug in sposobnosti, da morajo biti postopki za izbor odprti za javni nadzor ter v celoti in ustrezno dokumentirani; da mora biti zagotavljeno, da je neizbrani kandidat obveščen o razlogih za to, da ni bil izbran, da mora biti zagotovljen neodvisen postopek izpodbijanja in pritožbe. Ustreznost obrazložitve ni izkazana, če je obrazložitev zgolj formalna, če zgolj na splošno omenja merila iz zakona. Izbira mora biti opravljena na podlagi individualnih dosežkov. Objektivni kriteriji se morajo nanašati na pridobljene strokovne in funkcionalne kompetence, znanje, moralno integriteto, profesionalno avtonomijo in intelektualno držo kandidata. Med kandidati mora biti izbran tisti, ki v največji meri izpolnjuje vnaprej postavljene kriterije.

**Glede očitka kršitve minimalnega standarda obrazložitve predloga o imenovanju**

30. Tožnik navaja, da mu ni bila zagotovljena možnost učinkovitega sodnega varstva glede meje in uporabe prostega preudarka v skladu z legitimnim namenom, ker »izpodbijana odločba nima konkretizirane minimalne obrazložitve glede materialnega zakonskega pogoja o najboljšem izpolnjevanju kriterijev za zasedbo sodniškega mesta iz petega odstavka 18. člena ZSS in s tem tudi nima konkretnih minimalnih razlogov za neizbiro tožnika iz devetega odstavka 18. člena ZSS (smiselno 3. in 5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP ter 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).«

31. Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 333/2015 pojasnilo, da v primeru, ko Sodni svet izbere drugega kandidata, oba akta, tako odločitev o izbiri kot obvestilo o neizbiri, dejansko vsebinsko pomenita celoto, saj je z izbiro posameznega kandidata po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.16 Ravno razlogi za izbiro so po naravi takega postopka vedno antipod razlogom za neizbiro. S tega zornega kota razlogi za neizbiro niso bistveni, temveč je z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije in vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro kandidata. Obrazložitev odločitve o izbiri mora biti vsebinsko toliko „polna“, da bo neizbrani kandidat lahko preveril potek postopka in izpolnjevanje pogojev, kriterijev oziroma kvalifikacije izbranega kandidata.17 Obrazložitev izbire že po naravi stvari ni namenjena primerjavi med posameznimi kandidati temveč utemeljitvi, zakaj je posameznik izbran, zato podatki o ostalih kandidatih vanjo ne sodijo. Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje. Sodna presoja predloga za imenovanje ne more posegati v tisti del odločitve, ki sodi v polje lastne presoje Sodnega sveta.18

32. Ustavno sodišče je v zvezi z obrazložitvijo predloga o izbiri pojasnilo, da mora biti iz odločitve o izbiri kandidata razvidno, ali (i) predlagani kandidat izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije za sodniško funkcijo, na katero kandidira, ter (ii) kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe. Sodni preizkus odločitve Sodnega sveta o predlogu za imenovanje sodnika pa ne obsega presoje, kateri izmed več kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in kriterije, je strokovno in osebnostno najprimernejši za zasedbo funkcije, pač pa zgolj presojo poštenosti postopka.19

33. Besedilo petega odstavka 18. člena ZSS se glasi: » Sodni svet pri izbiri upošteva pisno dokumentacijo, lahko pa opravi tudi preizkuse strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje sodniške službe, psihološke preizkuse ter razgovore s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo kriterije za zasedbo sodniškega mesta….« V petem odstavku 18. člena ZSS so torej določena sredstva in/ali metode, ki jih ima Sodni svet na razpolago v postopku izbire iz tretjega odstavka 18. člena ZSS (poleg razpisne dokumentacije, ki je bila edino sredstvo za presojo ustreznosti kandidatov do novele ZSS-M).20 Gre za opredelitev preizkusov in razgovorov, ki naj bi Sodnemu svetu po eni strani olajšali odločitev o izbiri, po drugi strani pa zagotovili večjo predvidljivost postopka ter objektiven in transparenten izbor kandidatov v postopkih izbire, ki potekajo v več fazah. Eno od navedenih sredstev je tudi „razgovor s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za zasedbo sodniškega mesta.“ Navedena določba ne določa standardov minimalne obrazložitve odločbe o izbiri kandidata v smeri najboljšega izpolnjevanja kriterijev za izbiro. Gre za procesno določbo, v kateri so določena le sredstva, ki so Sodnemu svetu na razpolago v postopku ene od faz izbire.

34. Zakonski kriteriji, ki jih mora upoštevati Sodni svet pri odločanju v postopkih izbire kandidatov za sodniško mesto, so (kot že pojasnjeno) določeni v 28. členu ZSS in ne v 18. členu ZSS. Že iz jezikovne razlage besedila petega odstavka 18. člena ZSS je jasno, da na podlagi navedene določbe ne obstoji obveznost Sodnega sveta, da v razlogih predloga za imenovanje obrazloži razlikovalne elemente glede izpolnjevanja najboljših kriterijev za posamezne kandidate, med katerimi je Sodni svet opravil izbiro. Tožnikovo sklicevanje na določbo petega odstavka 18. člena ZSS v smislu določitve zakonskih pogojev in obvez Sodnega sveta glede konkretizacije obrazložitve predloga o izbiri v smeri najboljšega izpolnjevanja kriterijev za zasedbo sodniškega mesta zato ne more biti utemeljeno.

35. Vrhovno sodišče je že v zadevi X Ips 333/2015 pojasnilo, da je presoja primernosti obsega obrazložitve obvestila o neizbiri iz devetega odstavka 18. člena ZSS stvar presoje vsakega posameznega primera (16. točka obrazložitve). Iz besedila devetega odstavka 18. člena ZSS, ki določa, da mora biti obvestilo o neizbiri kandidata obrazloženo tako, da so v njem navedeni razlogi za neizbiro posameznega kandidata, ne izhaja zahteva, da bi morali biti razlogi za neizbiro kandidata v predlogu o izbiri ali obvestilu o neizbiri kandidata konkretizirani glede pogoja o najboljšem izpolnjevanju kriterijev za zasedbo sodniškega mesta oziroma minimalnih razlogov za neizbiro tožnika. Za razlago standarda obrazložitve razlogov za neizbiro posameznega kandidata ni nepomembno, da Sodni svet glasuje in odloča o izbiri kandidata, ki ga predlaga v imenovanje in ne o neizbiri preostalih kandidatov.

36. Sodni svet opravi izbiro med kandidati tako, da člani Sodnega sveta glasujejo o izbiri z javnim glasovanjem (šesti odstavek 18. člena ZSS v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZSSve). Za odločitve Sodnega sveta o izvolitvi/imenovanju sodnikov je v prvem odstavku 35. člena ZSSve določeno, da morajo biti obrazložene. Iz določbe 21.a člena ZSS izhaja, da Sodni svet vroči predlog za izvolitev vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto sodniško mesto, katerih prijave niso bile zavržene oziroma zavrnjene (21. a člen ZSS). Kandidatom, ki niso bili izbrani, Sodni svet vroči tudi obvestilo o neizbiri (deveti odstavek 18. člena ZSS).

37. Namen določbe devetega odstavka 18. člena ZSS je, da se kandidati, ki niso izbrani seznanijo z razlogi, zakaj v postopku niso uspeli. V primeru, ko je neizbranim kandidatom hkrati z vročitvijo obvestila o neizbiri iz devetega odstavka 18. člena ZSS vročena obrazložena odločba o imenovanju oziroma predlog za izvolitev iz 21.člena ZSS, bi bilo nelogično, da bi Sodni svet, ki je odločil o izbiri enega od kandidatov in razloge za svojo odločitev obrazložil v skladu z zakonskimi kriteriji iz 28. člena ZSS, neizbranim kandidatom (o katerih neizbiri ni odločal), posebej konkretiziral razloge za njihovo neizbiro in jih z njimi seznanjal. Kot je že zgoraj večkrat poudarjeno, so v postopku izbire bistveni razlogi za izbiro in ne za neizbiro kandidata. Razlogi za izbiro enega izmed kandidatov, pa predstavljajo protipol razlogom za neizbiro vseh ostalih neizbranih kandidatov. Ob uporabi logične, teleološke in sistemske razlage je treba določbo devetega odstavka 18. člena ZSS v zvezi z določbami šestega odstavka 18. člena ZSS in 21.a člena ZSS v primeru, ko Sodni svet izbere enega izmed kandidatov, ki izpolnjuje pogoje za razpisano sodniško mesto in ga predlaga v izvolitev, razlagati v skladu z že sprejetim stališčem, da seznanitev z razlogi za izbiro enega kandidata, ki so vsebovani v odločitvi o izbiri, hkrati pomeni tudi seznanitev z razlogi za neizbiro kandidatov.

38. Iz obrazložitve izpodbijanega predloga o imenovanju izhaja, da je Sodni svet z javnim glasovanjem izglasoval, da v imenovanje na mesto vrhovne sodnice predlaga izbrano kandidatko. Iz razlogov izpodbijanega predloga izhaja, da izbrana kandidatka izpolnjuje zakonske kriterije za funkcijo vrhovne sodnice po 28. členu ZSS. Sodni svet je vsebinske razloge za izbiro predlagane kandidatke po kriterijih iz 28. člena ZSS pojasnil na podlagi izčrpnega seznama njenih strokovnih in funkcionalnih kompetenc, znanj, moralne integritete, profesionalne avtonomije, neodvisnega intelektualnega dela kandidatke in nenazadnje na podlagi neposrednega vtisa na razgovoru pred Sodnim svetom (str. 2 do 4 odločbe). Sodni svet je na ta način v obrazložitvi izpodbijanega predloga polno in razumno utemeljil razloge za izbiro imenovane kandidatke glede pogoja, da predlagana kandidatka izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije za sodniško funkcijo, na katero kandidira, ter glede pogoja, kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe (primerjaj 32. točko).

39. Tožniku je bilo v obravnavnem primeru v obvestilu o neizbiri pojasnjeno, da so razlogi za izbiro predlagane kandidatke hkrati razlogi za njegovo neizbiro. Na podlagi navedenih razlogov, ki utemeljujejo izbiro kandidatke, je bilo tožniku omogočeno, da preveri kvalifikacije in odlike izbrane kandidatke po kriterijih, ki jih je upošteval Sodni svet pri izbiri, s tem pa je omogočena presoja razumnosti odločitve o izbiri kandidatke oziroma tožnikovi neizbiri v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanj. V določbah petega in devetega odstavka 18. člena ZSS ni podlage za zaključek, da bi moralo biti iz razlogov izpodbijanega predloga o imenovanju razvidno, kateri od 24 naštetih elementov v predlogu za imenovanje kandidatke so pretehtali v oceni, da izbrana kandidatka izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije oziroma zakaj Sodni svet daje izbrani kandidatki prednost nasproti ostalim (primerjava med kandidati).

40. Glede na vse navedeno so neutemeljene trditve tožnika, da mu niso bila zagotovljena ustavna procesna jamstva iz 22. in 23. člena Ustave, ker je obrazložitev izpodbijanega predloga o imenovanju izbrane kandidatke preskopa, da bi prestala test očitne nerazumnosti in je njegova pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave izvotljena, ker je izpodbijani predlog neobrazložen.

**Glede kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, 6. člena EKČP in prvega člena Protokola št. 12 k EKČP o prepovedi diskriminacije in kršitve pravice do izjave in obrambe kot splošnega načela prava EU**

41. Tožnik navaja, da je v postopku izbire prišlo do kršitev, ki kažejo na domnevo, da je bil tožnik v postopku neenako obravnavan na podlagi neke osebne okoliščine. Tožnik: (i) ni imel možnosti učinkovite obrambe zoper mnenje ... oddelka, ki v zakonu sploh ni predvideno in je verjetno vplivalo na izbiro,(ii) v postopku je bil neenako obravnavan v zvezi z pridobivanjem ocen sodniške službe, (iii) Sodni svet je kršil določbe postopka, ker ni vodil zapisnika za vsako fazo posvetovanja in glasovanja posebej, kot to določa šesti odstavek 18. člena ZSS. Opisane kršitve in pomanjkljiva obrazložitev predloga o imenovanju izbrane kandidatke ne zagotavljajo varstva pred diskriminacijo po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju ZVarD), ki zagotavlja varstvo pred diskriminacijo tudi v zadevah poklicnega napredovanja (prva alineja prvega odstavka 2. člena ZVarD) in po splošnih načelih evropskega prava.

42. V postopku izbire kandidata za sodniško mesto mora predsednik sodišča podati mnenje o ustreznosti kandidata (tretji odstavek 16. člena ZSS). V obravnavanem primeru je predsednik sodišča v zvezi z oblikovanjem mnenja o ustreznosti kandidata v postopku izbire pridobil mnenje oddelka, kjer je razpisano mesto sodnika.21 Tožnik je bil z mnenjem oddelka z dne 6. 9. 2022 seznanjen 15. 10. 2022 in se je o njem izjavil v pripombah na mnenje predsednika sodišča 21. 10. 2022. 43. Mnenje oddelka v postopku za izvolitev oziroma imenovanje sodnika ni zakonska kategorija, se je pa uveljavilo v praksi. Po vsebini mnenje oddelka pomeni posvetovanje predsednika sodišča o kandidatu s sodniki oddelka, ki so dobro seznanjeni s strokovnim delom kandidatov, ki izhajajo iz sodniških vrst nižjih sodišč. Vrhovno sodišče je v zvezi z mnenjem oddelka v sodbi U 8/2022 -10 z dne 14. 11. 2022 pojasnilo, da je mnenje oddelka le eden od delcev v mozaiku procesnega gradiva, ki Sodnemu svetu omogoča, da celovito odloči o primernosti kandidata. Sodni svet ima namreč skladno s petim odstavkom 18. člena ZSS na razpolago širok nabor spoznavnih sredstev in metod za ugotavljanje dejanskega stanja, pri čemer ni omejen na tiste, primeroma naštete v citirani zakonski določbi. Pri tem ni vezan na mnenje predsednika sodišča o ustreznosti kandidata (sedmi odstavek 18. člena ZSS) niti (po sklepanju z uporabo analogije) na mnenje oddelka. Zaradi specifičnosti načina odločanja Sodnega sveta je namreč vprašanje tehtanja, kakšna je epistemološka vrednost posameznih spoznavnih virov, izključno v domeni Sodnega sveta (23. in 24. točka obrazložitve).

44. V ustavnosodni presoji je bilo zavzeto stališče, da je glede na omejen preizkus odločitve Sodnega sveta v postopku izbire kandidata transparentnost in s tem poštenost postopka pred Sodnim svetom kandidatu zagotovljena že z možnostjo vpogleda v mnenje oddelka v spisu ter da Sodni svet ni dolžan omogočiti kandidatu, da se izjavi o mnenju oddelka.22 V obravnavanem primeru je bil tožnik z mnenjem oddelka seznanjen in se je o njem izjavil ter podal številne predloge pristojnim institucijam. Zaradi že obrazložene diskrecijske narave odločanja Sodnega sveta in omejenega sodnega preizkusa predloga za imenovanje je neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na nerazčiščenost razlogov za mnenje oddelka in njegovo neupoštevanje. Tožniku je bila zagotovljena možnost, da se udeležuje postopka in da se o mnenju izjavi v zvezi z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici. Njegova pravica do izjave in obrambe v zvezi z mnenjem oddelka zato ni bila kršena.

45. Tožnik nadalje zatrjuje, da je toženka iz nepojasnjenega razloga v postopku pridobila zgolj oceni sodniške službe za dva kandidata, ne pa tudi za tožnika, zaradi česar naj bi bil neenako obravnavan oziroma »diskriminiran na neki (osebni) okoliščini, ki nima objektivne podlage v zakonskih pogojih in kriterijih za zasedbo mesta vrhovnega sodnika.«

46. Personalni svet izdela za sodnike oceno sodniške službe vsaka tri leta, pred tem časom pa (med drugim) na zahtevo Sodnega sveta (prvi odstavek 31. člena ZSS). Toženka je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je Sodni svet tekom postopka ugotovil, da sta že pred potekom roka za oddajo prijav za dva kandidata potekli njuni (zadnji) napredovalni obdobji v celoti, kar ima že po zakonu za posledico izdelavo (novih) ocen sodniških služb. Triletno napredovalno obdobje, ki se nanaša na sodniško delo tožnika, pa je poteklo konec leta 2022, torej po prvi fazi odločanja Sodnega sveta. Sodni svet ocene sodniške službe za tožnika ni pridobil, ker zakonski pogoji za izdelavo nove (redne ocene) za tožnika še niso bili izpolnjeni.

47. Tožnik v tožbi navaja, da je bila njegova zadnja ocena sodniške službe izdelana za obdobje do 31. 12. 2019, kar pomeni, da je ocenjevalno obdobje za njegovo novo redno oceno poteklo 31. 12. 2022. Iz navedenega izhaja, da tožnik glede zakonskih pogojev v zvezi z izdelavo ocene sodniške službe iz prvega odstavka 31. člena ZSS ni bil v enakem položaju kot druga kandidata, za katera so bile pridobljene nove redne ocene sodniške službe, ker se je njuno ocenjevalno obdobje že izteklo. Zato zatrjevani razlog neenakega obravnavanja tožnika v primerjavi z ostalima kandidatoma ni utemeljen. Sodni svet v zvezi s pridobivanjem ocen za kandidate ni ravnal samovoljno in ni kršil zahtev načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

48. Tožnik nadalje zatrjuje, da Sodni svet v obravnavani zadevi ni vodil zapisnika o posvetovanju. S tem naj bi bila podana kršitev določbe (zadnjega stavka) šestega odstavka 18. člena ZSS, ki določa, da » se o posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka vodi zapisnik.«23 Zapisnik o posvetovanju bi moral vsebovati vsaj navedbo prevladujočega razloga za končno izbiro posameznih članov Sodnega sveta.

49. V postopku pred Sodnim svetom se smiselno uporabljajo določbe ZUP, če ZSSve ne določa drugače (prvi odstavek 31. člena ZSSve). ZSSve določb v zvezi z vodenjem in vsebino zapisnika nima. V zvezi z vsebino in vodenjem zapisnikov Sodnega sveta, tudi zapisnika o posvetovanju in glasovanju iz šestega odstavka 18. člena ZSS, je treba upoštevati splošne določbe 81. in 82. člena ZUP. V drugem odstavku 81. člena ZUP je določeno, da se v zapisnik o posvetovanju in glasovanju poleg podatkov o osebni sestavi kolegijskega organa vpišejo zadeva, za katero gre in kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno, poleg tega pa tudi morebitna posebna mnenja. V šestem odstavku 82. člena pa je določeno, da se ne more pregledovati in prepisovati zapisnika o posvetovanju in glasovanju. V praksi Sodnega sveta je uveljavljeno, da se v zapisnik zapiše rezultat glasovanja in število glasov za in proti.

50. Iz zakonskega besedila citiranega zadnjega stavka šestega odstavka 18. člena ZSS ne izhaja, da bi morale biti v zapisnik (o posvetovanju) v posameznih fazah postopka vključene „navedbe o razlogih oziroma prevladujočem razlogu za končno odločitev posameznih članov sodnega sveta,“ kot to navaja tožnik. Ob smiselni uporabi določb drugega odstavka 81. člena ZUP zabeležka rezultata o glasovanju in številu glasov, upoštevaje naravo odločitve o izbiri (glasovanje za ali proti) in način glasovanja Sodnega sveta zadoščata zahtevi, da se v zapisnik vpiše kratka vsebina tistega, kar je bilo sklenjeno. Razen tega je v Poslovniku Sodnega sveta določena možnost, da se na zahtevo posameznega člana Sodnega sveta v zapisnik poimensko navede, kako je glasoval in da se v zapisnik na zahtevo posameznega člana izrecno zapiše mnenje, ki ga je podal (četrti odstavek 27. člena). S tem se zagotavlja, da se v primeru različnih mnenj ali nesoglasij lahko zagotovi transparentnost postopka glede posvetovanja in tudi glasovanja v postopku izbire. Tudi CCJE je v Mnenju št. 24 (točka 42) izrecno navedel, da v številnih primerih - zlasti kadar gre za razgovore in posvetovanja o odločitvah v zvezi s kariero sodnikov - obstaja legitimen interes za zaupno razpravo.

51. V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi lahko kršitve postopka, ki jih navaja tožnik (pridobitev mnenja oddelka, pomanjkljivo vodenje zapisnika), same po sebi vplivale ali da bi mogle vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve Sodnega sveta. Predlog za imenovanje kandidatke je izčrpno utemeljen na podlagi ugotovitev, da izbrana kandidatka s svojimi kvalifikacijami, vrlinami in dosežki, ki so v obrazložitvi izčrpno našteti, v največji meri izpolnjuje objektivne kriterije in merila iz 28. člena ZSS, tožniku pa je bila zagotovljena pravica do izjave in navajanja dejstev in stališč o pravnih vprašanj, o katerih je odločeno v tem postopku.

**Sklepno**

52. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 53. Sodišče o povrnitvi stroškov postopka odloči na zahtevo stranke, ki mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, katerih povračilo zahteva (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tožnik je uveljavljal povračilo stroškov, ki jih ni določno opredelil. Zato je izrek o stroških postopka odpadel. 1 Predsednik Vrhovnega sodišča je v okviru ocene ustreznosti kandidatov zaprosil za mnenje ... oddelka Vrhovnega sodišča. Ta je v mnenju št. II Upr 9/2022 z dne 6. 9. 2022 prednost pri izbiri dal trem drugim kandidatom (tožnika v mnenju ni omenil), predsednik Vrhovnega sodišča pa je v svojem dokončnem mnenju z dne 7. 11. 2022 dal prednost tožniku (in še dvema kandidatoma). 2 Tekom izbirnega postopka je Sodni svet ocenil, da je za dva od kandidatov (ne pa za tožnika) treba pridobiti novi oceni sodniške službe. 3 Odločba Up-360/16 z dne 18. 6. 2020, 11.-15. točka obrazložitve. 4 Kriteriji za izbiro sodnika so navedeni v prvem odstavku 28. člena ZSS, kot sledi: delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika; osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost; socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij; sposobnosti opravljanja vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano. 5 Izhodišče tega mnenja je Mnenje CCJE, št. 10 (2007). 6 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-1094/18-13 z dne 21. 2. 2019, 10. točka obrazložitve in Sklep Up-184/16-13 z dne 1. 7. 2017, 10. točka obrazložitve. 7 Sklep Up-184/16-13 z dne 11. 7. 2017, 10. točka obrazložitve. Primerjaj odločba Up 757/19-29 z dne 20. 2. 2020, točka 10. obrazložitve. 8 Primerjaj sodbe VS RS U 35/99 z dne 14. 6. 2000, X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016, 18. in 19. točka obrazložitve, U 2/2019 z dne 12. 6. 2019, 11. točka obrazložitve, U 7/2019-8 z dne 16. 12. 2019, 31. točka obrazložitve, U 6/2020 z dne 7. 10. 2020, 31. točka obrazložitve in U 7/2020, 13. točka obrazložitve. 9 Prim. L. Šturm v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 1018, 1019. 10 VS RS Sklep X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016, točka 19 obrazložitve. 11 Prav tam, točka 23. obrazložitve. 12 Primerjaj npr. zadeva Tsanova - Gecheva proti Bolgariji z dne 15. 9. 2015. 13 Odločba Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019. 14 Odločba Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, točka 10. obrazložitve in Odločba U-I 60/06, U-I-214/06, U-I -228/06 z dne 7. 12. 06, 62. točka obrazložitve, ki omenja: Temeljna načela Združenih narodov o neodvisnosti in samostojnosti sodstva, sprejeta leta 1985 na 7. Kongresu Združenih narodov o preprečevanju kriminala in ravnanju z obtoženimi, ki jih je potrdila Generalna skupščina, Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R (94) o neodvisnosti, učinkovitosti in vlogi sodnikov in obrazložitveni memorandum k temu poročilu, Evropsko listino o zakonski ureditvi položaja sodnikov, mnenja Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov, npr. Mnenje št. 1 (2001) o standardih, ki se nanašajo na neodvisnost sodstva in nepremakljivost sodnikov, in Mnenje št. 2 (2002) o financiranju in vodenju sodišč v zvezi z učinkovitostjo sodstva in s členom 6 EKČP ter standarde sodniških stanovskih organizacij (Evropska sodniška listina, Splošna listina o položaju sodnikov), ki odražajo skupna stališča predstavnikov sodstva različnih držav o vprašanjih, povezanih s sodniško neodvisnostjo. Posebej položaj sodnih svetov obravnava Mnenje št. 24 (2021) Posvetovalnega sveta Evropskih sodnikov: Razvoj sodnih svetov ter njihova vloga v neodvisnih in nepristranskih pravosodnih sistemih. 15 Final Report of the ENCJ project Group on the Distillation of ENCJ Guidelines, Reccomendations and Standards, updated 2015- 2016, dostopno na spletni strani ENCJ. 16 Vrhovno sodišče je pojasnilo, da obvestilo o neizbiri ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidata. Odločitev, s katero se posega v pravice oziroma pravne koristi kandidatov, je vsebovana v odločitvi o izbiri. Zato lahko neizbrani kandidati svojo pravico učinkovito varujejo le v okviru sodnega varstva zoper odločitev o izbiri (12. in 13. točka obrazložitve). 17 Glej 22. točko obrazložitve. 18 Prav tam, 23. točka obrazložitve. 19 Odločba Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, 10 do 13 . točka obrazložitve. 20 Več o tem Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS-M, EVA: 2013.2030-0110, stran 15-16. 21 Iz mnenja upravnega oddelka II Upr 9/2022 z dne 6. 9. 2022 izhaja, da je oddelek kot odločilno upoštevali kvaliteto sodnih odločb in kakovost vodenja postopkov. Kot manj pomembne pa so bile upoštevane „izvensodne“ aktivnosti in funkcije. Sodniki oddelka so kot primerne kandidate za mesto vrhovnega sodnika na ... oddelku Vrhovnega sodišča soglasno ocenili tri od šestih kandidatov, za katere so ocenili, da so najkonsistentnejši. 22 Odločba Up-757/2019-29 z dne 20. 2. 2020, tč 12. in 14. obrazložitve. 23 Določba šestega odstavka 18. člena ZSS je bila v zakon dodana z novelo ZSS-M, ki velja od 28. 3. 2015 dalje. Iz zakonodajnega gradiva k navedeni spremembi (k 6. členu, stran 15 – 16 predloga) izhaja, da iz poročila o Sloveniji, ki ga je sprejel GRECO na 57. plenarnem zasedanju v Strasbourgu 2012 izhaja očitek pomanjkanja usklajenosti in predvidljivosti postopka izbire sodnikov. Nova ureditev naj bi zagotovila predvidljivost postopka, s tem pa objektiven in transparenten izbor kandidatov, med drugim z natančnejšim normiranjem postopka izbire. Poudarek normiranja je izvedba postopka izbire v več fazah.