Jedro

V postopku zaradi zvišanja preživnine sodišče o utemeljenosti zahtevka ne odloča na novo glede na potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca, temveč glede na to, v kakšnem razmerju so se spremenile potrebe otroka in premoženjske razmere zavezanca od prvotne določitve preživnine.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se zato izpodbijana sodba v ugodilnem delu (točka I. izreka sodbe) ter glede stroškov postopka (točka III. izreka sodbe) r a z v e l j a v i in v razveljavljenem delu zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da je dolžan plačevati za preživljanje mladoletne tožnice preživnino v višini 30.000,00 SIT mesečno od 10.4.1998 dalje in sicer na roke zakonite zastopnice do 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke pa v 15 dneh. Zahtevek, da naj bi bil toženec dolžan tako določeno preživnino plačevati že od 1.4.1998 dalje je zavrnilo, glede na uspeh strank v postopku pa je še odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 34.030,00 SIT stroškov postopka s pripadajočimi obrestmi. Prvostopno sodišče je ocenilo, da je preživnina v znesku 30.000,00 SIT v sorazmerju s potrebami tožnice in zmožnostmi obeh staršev.

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženec po svojem pooblaščencu.

Prvostopnemu sodišču najprej očita, da je nepravilno ugotovilo njegove preživninske zmožnosti. Pri ugotavljanju njegovih prihodkov je namreč neutemeljeno upoštevala dodatek k plači za prehrano na delu, saj tovrstno izplačilo predstavlja kritje dejanskih materialnih stroškov, ki jih ima toženec na delu. Njegov mesečni dohodek zato znaša le okoli 80.000,00 SIT mesečno. Tožničina zakonita zastopnica - mati pa dela neprijavljena v nepremičninski agenciji in zasluži okoli 100.000,00 SIT mesečno. Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi šlo le za enomesečni naključni zaslužek je zmotno, saj iz zaslišanja A.B. izhaja, da gre za njeno redno neprijavljeno delo. V kolikor je ta okoliščina sporna, toženec predlaga njeno dodatno zaslišanje ali uradne poizvedbe pri agenciji. Poleg tega zaslužka prejema mati mladoletne tožnice še denarni mesečni dodatek v višini 18.290,00 SIT in nadomestilo za osebni dohodek v višini 30.200,00 SIT, skupaj torej okoli 150.000,00 SIT, kar je dvakrat višji mesečni prihodek od toženca. Poleg tega tudi mladoletna tožnica prejema otroški dodatek ter mesečni denarni dodatek, skupaj 20.109,00 SIT. Toženec se tudi ne strinja z ugotovljenimi mesečnimi potrebami mladoletne tožnice, ki jih je prvostopno sodišče ocenilo na 65.000,00 SIT, tožničina zakonita zastopnica, ki najbolj pozna potrebe svojega otroka pa na manj, to je na 50.000,00 do 60.000,00 SIT. Pa tudi če bi ugotovitve o teh potrebah držale, bi ob svojih prejemkih dodatno tožnica potrebovala za svoje preživljanje le še 45.000,00 SIT mesečno. Z dosojeno višino preživnine pa je sodišče kar 2/3 razlike naprtilo v plačilo tožencu, čeprav zasluži manj kot tožničina mati. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe oziroma njeno spremembo.

Pritožba je utemeljena.

Podlaga tožničinemu zahtevku je 5. odst. 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki določa, da sme sodišče po predlogu prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti z dogovorom ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se poznaje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. V konkretnem primeru je bila v korist mladoletne tožnice določena preživnina leta 1992 s sodbo opr.št. P 686/91. Prvostopno sodišče je pri obravnavanju tokratnega tožbenega zahtevka ugotovilo, da tožnica še vedno živi s svojo materjo v skupnem gospodinjstvu pri svojih starih starših, kar pomeni, da je ta okoliščina ostala nespremenjena.

V nadaljevanju odločbe pa se je spustilo v ugotavljanje, koliko znašajo življenjski stroški mladoletne tožnice, koliko znašajo preživljalske zmožnosti njenih roditeljev in nato zaključilo, da je zahtevana preživnina v znesku 30.000,00 SIT v sorazmerju tako s potrebami tožnice kot z zmožnostmi obeh staršev. Višino preživnine je tako določilo na podlagi 129. čl. ZZZDR, glede na naravo spora pa bi moralo ugotavljati, ali so se okolišine, na podlagi katerih je bila preživnina določena v letu 1992, spremenile in v kakšnem razmerju.

Čeprav pritožba tožene stranke na to ne opozarja, pa je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti izpodbijano sodbo že zato, ker mora po 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti paziti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilnost uporabe materialnega prava. Odsotnost odločilnih razlogov sodbe o utemeljenosti tistih trditev v tožbi, na katerih je le-ta temeljila, namreč predstavlja kršitev iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Pri ponovnem obravnavanju zadeve bo moralo prvostopno sodišče torej ugotoviti ali so se in v kakšnem razmerju spremenile potrebe mladoletne tožnice in premoženjske razmere obeh roditeljev glede na leto 1992. V zvezi s prejemki tožničine matere pa bo moralo res dodatno razčistiti, ali je njen zaslužek v višini 100.000,00 SIT mesečno iz zaposlitve pri agenciji za nepremičnine trajnejše narave, saj pritožba tožene stranke utemeljeno opozarja, da iz zapisnika o zaslišanju ne izhaja, da bi bil njen zaslužek v višini 100.000,00 SIT, ki izvira iz zaposlitve pri agenciji za nepremičnine, le enkraten, saj je izrecno povedala, da si obeta stalno zaposlitev.

Utemeljeno pa tudi pritožba opozarja, da je tožničina mati otrokove potrebe ocenila na 50.000,00 do 60.000,00 SIT mesečno, prvostopno sodišče pa na 65.795,00 SIT mesečno, ne da bi to razliko obrazložilo.

Poleg tega pa bo prvostopno sodišče moralo tudi upoštevati, da se s sodbo o zvišanju oziroma znižanju preživnine spreminja prejšnja preživninska sodba, zaradi česar mora le-ta biti v izreku sodbe citirana, poleg nje pa tudi zadnja ugotovljena valorizacija preživnine glede na gibanje življenjskih stroškov.