Jedro

Tožena stranka je ocenila, da je tožeča stranka umetno ustvarila pogoje zaradi pridobitve sredstev na Javnem razpisu, zato je vlogo zavrnila. Umetno ustvarjeni pogoji so tisti, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu oz. cilju, zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 17. 9. 2015 pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (v nadaljevanju Podukrep 6.1.), ki je bil razpisan z Javnim razpisom za Podukrep 6.1. (Uradni list RS, št. 57/2015, v nadaljevanju Javni razpis). Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo njeno vlogo zavrnil in v obrazložitvi pojasnil, da ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 do 2020 (v nadaljevanju Uredba). Podpora je namenjena mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti, pri čemer se kot postavitev kmetije med drugim šteje, da je upravičenec postal izključni lastnik kmetije in je kot tak tudi vpisan v zemljiški knjigi.

2. Prvostopenjski organ je pred odločitvijo tožečo stranko seznanil s svojimi ugotovitvami in ji dal možnost, da se o njih izjavi. Tožena stranka je namreč ugotovila, da je s sklenjeno darilno pogodbo z dne 24. 8. 2015 postala lastnica kmetijskega zemljišča s parc. št. 1083/0 k.o. ..., in da je navedeno parcelo A.A. - dedek tožeče stranke in darovalec kupil in s prodajalcem sklenil kupoprodajno pogodbo dne 11. 1. 2015, izvedba vpisa pa je bila izvršena dne 21. 8. 2015. V nadaljevanju je tudi ugotovila, da je ponudbo za nakupi zadevnega zemljišča podal tudi B.B. - oče tožeče stranke, vendar kasneje vloge za odobritev ni podal, kar pomeni, da je odstopil od nakupa in je ostal edini kupec dedek tožeče stranke. Oče tožeče stranke je nosilec KMG-MID-a 100332241 in ima po podatkih iz zbirne vloge 2015 168,49 ha površin. Do 23. 4. 2015 je bila tožeča stranka član tega kmetijskega gospodarstva (kot sostanovalec na naslovu ...), prav tako je tega dne prijavila stalno prebivališče na naslovu ... Po podatkih RKG-ja je strankin dedek bil od 12. 1. 2005 do 20. 11. 2007 član zgoraj navedenega kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je bil ves čas oče tožeče stranke. KMG-MID 100949449 katere nosilec je sedaj tožeča stranka je ustanovil dedek tožeče stranke dne 22. 1. 2014 in oddal tudi zbirno vlogo za leto 2014 za površine 7,78 ha. Leta 2015 je stranka oddala zbirno vlogo za površine 37,31 ha. Edina parcela, ki je v lasti tožeče stranke in jo je pridobila na podlagi darilne pogodbe, je v velikosti 61,44 arov. V upravljanju pa ima bistveno večje površine, ki pa niso v njeni lasti. Tožeča stranka je dne 10. 12. 2015 prvostopenjskemu organu poslala 27 najemnih pogodb, s katerimi izkazuje pravico do porabe. Najemne pogodbe je sklenila z lastniki zemljišč in sicer dne 12. 2. 2014, 20. 10. 2014, 3. 11. 2014, 12. 2. 2015, 12. 3. 2015 in 17. 3. 2015. Na vseh pogodbah je navedena tožeča stranka kot najemnik in sicer z naslovom C.C. iz ..., ... Glede na navedeno prvostopenjski organ navedenih najemnih pogodb ni štel za pravno veljavne, saj so vse sklenjene pred datumom 23. 4. 2015, tožeča stranka pa je stalno prebivališče na naslovu ... prijavila dne 23. 4. 2015, prej pa je živela na naslovu ..., kar izhaja iz RKG in je bila do tega dne tudi član očetovega kmetijskega gospodarstva. Ugotovljeno je tudi bilo, da ima tožeča stranka 10 različnih kosov mehanizacije, ta mehanizacija pa ni bila predmet darilne pogodbr. Prav tako ni bil prenesen noben objekt namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije.

3. Tožeča stranka v postavljenem roku na poziv prvostopenjskega organa ni odgovorila, zato je le-ta na podlagi ugotovljenih dejstev zaključil, da so bili pogoji za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore za Podukrep 6.1. ustvarjeni umetno in niso v skladu s cilji tega podukrepa in je vlogo zavrnila. Pri tem se je sklicevala na določbo 60. člena Uredbe 1306/2013 in točko 12.7 Javnega razpisa, po kateri agencija ne odobri vloge za pomoč, v kolikor ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji tega ukrepa.

4. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdil tudi drugostopenjski organ, ki je pritožbo z odločbo zavrnil, s sklepom pa zavrnil še zahtevek tožeče stranke za vračilo upravne takse. Uvodoma je povzel vsebino izpodbijane odločbe in pritožbe, nato pa ocenil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritrdil vsem argumentom prvostopenjskega organa ter se nanje skliceval. Pojasnil je, kakšni so cilji Uredbe in povzel relevantne določbe Javnega razpisa. Poudarja, da so umetno ustvarjeni pogoji tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, nasprotujejo pa namenu, oz. cilju, zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Za ugotavljanje in dokazovanje ustvarjanja umetnih pogojev je treba opredeliti tako subjektivne, kot objektivne elemente, katerih skupek pomeni zlorabo potencialnega prejemnika pomoči. Drugostopenjski organ se sklicuje na prakso sodišča EU, ki jo citira ter pojasnjuje, da je za dokaz o zlorabi potencialnega prejemnika pomoči potreben tako seštevek objektivnih okoliščin, iz katerih izhaja, da čeprav so bili spoštovani formalni pogoji, določeni v predpisu Unije, cilj predpisa ni dosežen, kot tudi subjektivnih okoliščin, ki se sestojijo iz namena pridobiti koristi tako, da se ustvarijo lažni pogoji za pridobitev te koristi. Drugostopenjski organ meni, da na umetno ustvarjanje pogojev kaže dejstvo, da z darilno pogodbo ni bila prenešena kmetija, ki jo sestavljajo zemljišča in pripadajoči objekti, vključno s pripadajočo opremo namenjeno za opravljanje kmetijske dejavnosti, temveč zgolj ena parcela in da so bile predložene najemne pogodbe sklenjene pred 23. 4. 2015, tožeča stranka pa je prebivališče na naslovu ... prijavila 23. 4. 2015, prej pa je živela na naslovu ... Prav tako je ugotovil, da je bilo 31 GERK-ov, ki so bili pripisani KMG-MID 100332241, katerega nosilec je oče tožeče stranke, dne 17. 3. 2015 preneseni na KMG-MID 100949449 tožeče stranke. Zaključuje, da so dedek, oče in tožeča stranka so s tem, ko je dedek v letu 2014 ustanovil KMG-MID 100949449, v letu 2015 kupil parc. št. 1083/0 k.o. ... in kmetijsko gospodarstvo prenesel na tožečo stranko, ki je prav tako v letu 2015 pridobila v zakup večino parcel od očeta, usklajeno ravnali z namenom izpolnitve pogojev na javnem razpisu in pridobitve sredstev. Da gre za eno kmetijo, kaže tudi to, da je večina parcel v lasti očeta, dedek je bil lastnik le ene parcele, ki jo je kupil leta 2015 in jo v letu 2015 tudi prenesel na tožečo stranko kot prevzemnika. Drugostopni organ ocenjuje, da ni realno pričakovati, da bi dedek v letu 2014 začel s kmetovanjem pri starosti 81 let, med tem ko prej ni kmetoval, niti ni imel v lasti nobene parcele. Nosilec kmetijskega gospodarstva in lastnik parcel je bil namreč vedno oče tožeče stranke, prenosnik je kupil samo eno parcelo z namenom, da jo podari vnuku in s tem izpolni pogoj medgeneracijskega prenosa. Skladno z vsem tem je po presoji drugostopenjskega organa izpodbijana odločitev pravilna in zakonita ter je zato prošnjo tožeče stranke zavrnil. Pojasnil je še, da je tožeča stranka zahtevala tudi vrnitev plačane upravne takse, vendar do tega ni upravičena, saj njena pritožba ni bila uspešna, ter je zato njeno zahtevo s sklepom zavrnil. 5. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev iz vseh tožbenih razlogov. Uvodoma povzema potek postopka ter ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev uprla na 60. člen Uredbe 1306/2013, ki določa klavzulo o izogibanju. Poudarja, da ni pravilno ocenjevala vseh dejstev in dokazov ter da je nepravilno in preuranjeno zaključila, da je tožeča stranka umetno ustvarila pogoje za pridobitev sredstev, pa četudi ni z ničemer izkazala in pojasnila subjektivnega in objektivnega elementa umetno ustvarjenih pogojev, ki nasprotujejo ciljem Uredbe. Odločila je arbitrarno, ne da bi upoštevala tudi dokaze tožnika. Pri tožeči stranki ne gre za umetno ustvarjanje pogojev z delitvijo ene kmetije, kar zmotno menita upravna organa prve in druge stopnje. Kmetija A.A., ki jo je prevzela tožeča stranka je ekološka kmetija, ki je v registru ekoloških kmetij že od konca leta 2014, kmetija B.B. je usmerjena konvencionalno. Vzpostavitev nove, ekološke kmetije potrjuje tudi sklenitev 27 najemnih pogodb za kmetijska zemljišča, ki jih je tožeča stranka sklenila na podlagi 5. člena Zakona o kmetijstvu in 30. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. Zmotno tožena stranka tudi ugotavlja, da bi naj zaradi znanih pogojev za pridobitev sredstev B.B. kmetijo umetno razdelil. V času sklenitve darilne pogodbe o prenosu lastništva med A.A. in tožečo stranko (11.1. 2015) je bil program razvoja podeželja 2014 do 2020 (PRP) še v fazi usklajevanja med MKGP in Evropsko komisijo, javnosti je bil na volj le osnutek PRP z dne 15. 11. 2013, ki pa ni pravno zavezujoč dokument. PRP je bil s strani Evropske komisije uradno potrjen 13. 2. 2015. Natančni in dokončni pogoji za pridobitev sredstev za mlade prevzemnike so bili razvidni šele iz Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 do 2020 oz. iz Javnega razpisa za Podukrep 6.1. objavljen 31. 7. 2015. Upravni organ tako tožeči stranki ne more očitati poznavanja razpisnih pogojev v času sklepanja darilne pogodbe, saj je prenosnik poklonil nepremično premoženje tožeči stranki, ki ga je s hvaležnostjo sprejela, preden je bil PRP potrjen na Evropski komisiji, preden je bila v Uradnem listu objavljena Uredba in preden je bil uradno v javnost objavljen Javni razpis za Podukrep 6.1. Očitki o poznavanju razpisnih pogojev več mesecev, preden so bili uradno objavljeni, so tudi v nasprotju s pravnim načelom zaupanja v pravo in načelo javne objave predpisov (154. člen Ustave RS).

6. Prav tako ni jasen očitek tožeči stranki, da je B.B. ki sicer ni član kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100949449, bil večkrat pooblaščen za urejanje stvari v RKG-ju, ko naj bi izbrisal, združil, povečal, zmanjšal površine GER-ov za ta KMG-MID. Omenjenega je zato pooblastil dedek tožeče stranke, ko je še bil sam lastnik, kateri je bil starejši in ni bil vešč takega opravila.

7. Tožeča stranka tudi meni, da je tožena stranka bistveno kršila pravila postopka, ko je navedla, da tožeča stranka v postavljenem roku ni podala obrazložitve glede ugotovljenega dejanskega stanja. Tožeča stranka je dne 15. 12. 2015, torej v roku, poslala obrazložitev stvarnega stanja, za kar pošilja tudi povratnico. Ker tožena stranka po ugotavljanju dejanskega stanja pravočasno poslane vloge tožeči stranki ni upoštevala, je s tem zagrešila bistveno kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče izvede predlagane dokaze in po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov, ki so bili navedeni v obrazložitvi izpodbijanih odločb ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Zavrne naj se tudi zahteva za povrnitev stroškov postopka. Navaja, da se tožeča stranka nikjer v tožbi ni konkretizirano opredelila do dodatno izvedenih dokazov in ugotovitev iz odločbe tožene stranke in sicer glede prenosa 31 GERK-ov iz kmetijskega gospodarstva očeta tožeče stranke na kmetijsko gospodarstvo tožeče stranke in ustanovitve kmetije prenosnika pri starosti 81 let, čeprav sam ni imel v lastništvu nobenega zemljišča. Namesto tega ponavlja zgolj pritožbene navedbe, ki so bile v izpodbijani odločbi že prepričljivo kot neutemeljene zavrnjene.

9. Kmetijsko gospodarstvo tožeče stranke je prenosnik ustanovil le z namenom, da tožeča stranka izpolni pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev, saj v kolikor bi tožeča stranka prevzela kmetijo od očeta, do sredstev ne bi bila upravičena, ker je kmetija površinsko večja od 80 ha. Samo dejstvo, da je kmetija usmerjena ekološko, ne pomeni, da kmetija ni bila umetno ustvarjena z namenom pridobitve sredstev, na kar kažejo v obrazložitvi prvostopenjske odločbe in odločbe tožene stranke navedena dejstva. Tožeča stranka navaja, da je bil v času sklenitve darilne pogodbe o prenosu lastništva na voljo le osnutek Programa razvoja podeželja, ki ni pravno zavezujoč dokument, navedeno pa ne pomeni, da tožeča stranka s pogoji za pridobitev sredstev ni bila seznanjena, saj je program že vseboval okvirne pogoje za dodelitev sredstev.

10. Tožeča stranka v pripravljalnih vlogah prereka navedbe tožene stranke in navaja, da je prenosnik A.A. pričel in tudi zaključil s postopkom certificiranja ekološke kmetije, da se je udeležil tudi izobraževalnega programa za ukrep kmetijsko okoljskih plačil in da je kmetijo vodil in upravljal. V nadaljevanju vztraja pri tožbenih ugovorih, da je izpolnila vse formalne pogoje za pridobitev finančne pomoči za mlade kmete in da je nerazumljiva trditev tožene stranke, da naj bi ustvarjala umetne pogoje za pridobitev finančnih sredstev. Tožeča stranka nikoli ni nameravala prevzeti kmetije od svojega očeta, zato je pravno nerelevantno, da je kmetija tožeče stranke večja od 80 ha.

11. Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo tožeče stranke opozarja na usklajeno delovanje tožeče stranke očeta tožeče stranke in dedka tožeče stranke z namenom umetno ustvariti pogoje za pridobitev sredstev iz naslova Podukrepa 6.1. Usklajeno delovanje je potekalo v časovnem sosledju in sicer vpis v register kmetijskih gospodarstev dne 22. 1. 2014 in vložitev zbirne vloge dne 28. 4. 2014 s strani A.A. pri starosti 81 let, nakup parcele s strani A.A. z dne 11. 1. 2015, prenos 31 GERK-ov iz kmetijskega gospodarstva B.B. na kmetijsko gospodarstvo tožeče stranke z dne 17. 3. 2015, urejanje podatkov s strani B.B. v register kmetijskih gospodarstev za kmetijsko gospodarstvo A.A. in vsa ostala dejanja navedena v odločbi prvostopnega organa in odločbi tožene stranke. Razen tega so pogoji za vstop v Podukrep 6.1. bili znani že 15. 11. 2013 (objavljen prvi neformalni predlog Programa razvoja podeželja 2014 do 2020), kar pomeni, da je bila tožeča stranka v začetku leta 2014, ko so zgoraj navedene osebe pričele z usklajenim delovanjem, z njimi seznanjena.

12. V pripravljalnih vloga z dne 11. 5. 2017, 22. 5. 2017 in 6. 6. 2017 tožeča stranka stališča v zvezi s trditvami tožene stranke ponovno strjeno predstavi, tožena stranka pa je svoje stališče predstavila v pripravljalni vlogi z dne 26. 5. 2017. K točki I. izreka:

13. Tožba ni utemeljena.

14. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožeče stranke. Prav tako sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, da to dejansko stanje med strankama navsezadnje tudi ni sporno, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila. Zato zavrača očitek o zmotni uporabi materialnega prava in o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Neutemeljeno tožeča stranka zatrjuje tudi bistvene kršitve določbe postopka, ker tožena stranka pri ugotavljanju dejanskega stanja ni upoštevala navedb tožeče stranke postavljene v odgovoru dne 15. 12. 2015. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe je razvidno, da so bile te navedbe kot neutemeljene zavrnjene, saj z njimi tožeči stranki ni uspelo izpodbiti ugotovitev prvostopnega organa. Sodišče zato sledi razlogom, ki sta jih za dvojo odločitev navedla upravna organa prve in druge stopnje in se nanje v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje. V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

15. Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka dne 24. 8. 2015 sklenila darilno pogodbo z A.A., dedkom tožeče stranke za nakup kmetijskega zemljišča s parc. št. 1083/0 k.o. ... Sporno tudi ni, da je dedek tožeče stranke, torej darovalec, to parcelo kupil in s prodajalcem sklenil kupoprodajno pogodbo dne 11. 1. 2015 in da je v postopku prodaje tega zemljišča ponudbo za nakup vložil tudi oče tožeče stranke B.B., vendar kasneje vloge za odobritev pravnega posla ni podal in je tako ostal edini kupec dedek tožeče stranke. Sporno tudi ni, da je dedek tožeče stranke KMG-MID 100949449, katere nosilec je sedaj tožeča stranka, ustanovil 22. 1. 2014 in tudi za leto 2014 dal zbirno vlogo za površino 7,78 ha in da je leta 2015 oddala zbirno vlogo tožeča stranka za površino 37,31 ha. Čeprav ima tožeča stranka v upravljanju bistveno večje površine, med temi so površine, ki so v lasti očeta tožeče stranke, ki je 31 GERK-ov prenesel na tožečo stranko dne 17. 3. 2015, je edina parcela, ki je v lasti tožeče stranke parc. št. 1083/0 k.o. ... v velikosti 61,44 arov, ki jo je pridobila na podlagi zgoraj navedene darilne pogodbe. Nadalje iz podatkov RKG-ja izhaja, da je bil dedek tožeče stranke od 12. 1. 2005 pa do 12. 11. 2007 član kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100332241, katerega nosilec je ves čas B.B., torej oče tožeče stranke in ki je bil ustanovljen 7. 7. 2004. Član navedenega kmetijskega gospodarstva je bila vse do 23. 4. 2015, ko je prijavila stalno prebivališče na naslovu ..., tudi tožeča stranka. Tožena stranka je na podlagi teh dejstev ter na podlagi izjav o tem, kakšna je usmeritev kmetije, ocenila, da je z vsem tem tožeča stranka umetno ustvarila pogoje zaradi pridobitve sredstev na Javnem razpisu, zato je vlogo zavrnila, vendar pa tožeča stranka njenim zaključkom oporeka in meni, da tožena stranka ni niti izkazala, niti utemeljila obstoja umetno ustvarjenih pogojev. Med strankama torej dejansko stanje ni sporno, sporna pa je razlaga določb Uredbe in Javnega razpisa, zlasti točke 12.7. tega razpisa.

16. Uredba je bila sprejeta z namenom izvajanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete, to je za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti (prvi odstavek 1. člena in 4. člena Uredbe). Upravičenec do te podpore je, med drugim, mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo (prvi odstavek 5. člena Uredbe), izpolnjevati pa mora pogoje, določene v 6. členu Uredbe. Kolikor gre za upravičenca fizično osebo, mora postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar dokazuje z listinami, med drugim tudi s kupoprodajno pogodbo (1. točka prvega odstavka 6. člena Uredbe), pri čemer sme imeti v upravljanju najmanj 6 ha PKP in največ 80 ha PKP (1. točka prvega odstavka 6. člena Uredbe). Postopek pridobitve nepovratnih sredstev določa Uredba v III. poglavju. Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem listu RS, razpisna dokumentacija z navodili za izpolnjevanje obrazcev pa na spletni strani ministrstva (12. člen Uredbe). Obravnava oddane vloge se prične s preveritvijo njene popolnosti in se nato, kolikor je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje, oceni na podlagi meril, določenih z Uredbo in javnim razpisom (15. člen Uredbe).

17. Opisanim določbam Uredbe je sledil Javni razpis, na katerega se je prijavila tudi tožeča stranka. Ta je določil, da je predmet razpisane podpore dodelitev nepovratnih sredstev mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti (2.1. točka Javnega razpisa). Upravičenec do podpore je mladi kmet, ki je na dan oddaje vloge na Javni razpis star od 18 do vključno 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost in prvič vzpostavlja kmetijo (3.1. točka Javnega razpisa). Javni razpis je določil, da je mladi kmet, ki izpolnjuje te pogoje, fizična oseba, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva (3.2. točka Javnega razpisa). V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU se vloga za dodelitev sredstev ne odobri, če se ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, saj tako ustvarjeni pogoji niso v skladu s cilji Podukrepa 6.1., ki so izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev in izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev (12.7. točka Javnega razpisa).

18. Sodišče se pridružuje utemeljitvi drugostopenjskega organa, da so umetno ustvarjeni pogoji tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu oz. cilju zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva. S tem soglaša tudi tožeča stranka, prav tako tudi s tem, da je za ugotavljanje in dokazovanje ustvarjanja umetnih pogojev treba opredeliti tako subjektivne kot objektivne elemente, katerih skupek pomeni zlorabo potencialnega prejemnika pomoči. Tožena stranka ne oporeka trditvi tožeče stranke, da izpolnjuje vse formalne pogoje iz Javnega razpisa, ocenjuje pa, da je na način, opisan v 15. točki te obrazložitve, s pomočjo dedka in očeta umetno ustvarila pogoje za pridobitev podpore in da zato do podpore tudi ni upravičena. Sodišče "umetno ustvarjanje pogojev" razume kot tisto aktivnost, s katero stranka sicer prikaže izpolnjevanje pogojev za pridobitev podpore po Javnem razpisu, vendar pa ne z namenom, kot ga zasleduje Uredba, to je z namenom, da s pomočjo nepovratnih sredstev vzpostavi kmetijsko gospodarstvo in poveča njegovo konkurenčnost. Ker je kmetijsko gospodarstvo organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot ter se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (2. točka 3. člena ZKme-1), je torej cilj podpore mladim kmetom po Uredbi v tem, da kmetijsko gospodarstvo preide v upravljanje mladega kmeta, bodisi z medgeneracijskim prenosom bodisi z nakupom, oz. da se tako prevzetemu kmetijskemu gospodarstvu poveča konkurenčnost. Stranka, ki takim ciljem ne sledi, do podpore ne more biti upravičena, pa četudi izpolnjuje formalne pogoje iz Javnega razpisa. Javni razpis je namreč materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in zato lahko uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z Javnim razpisom, torej tudi pogoj, da ni umetno ustvaril pogojev za pridobitev podpore. S tem je zagotovljena tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 33/2013). Sodišče iz vseh opisanih razlogov zato ne sledi trditvi tožeče stranke, da kmetija ni bila umetno ustvarjena z namenom pridobitve sredstev in da je za pridobitev finančnih sredstev vedno potrebno izpolniti vse formalne pogoje, tako kot jih je izpolnila tudi tožeča stranka.

19. Po presoji sodišča je tožena stranka obširno pojasnila in utemeljila okoliščine tako objektivne, kot subjektivne, ki vodijo do zaključka, da je tožeča stranka umetno ustvarila pogoje za pridobitev podpore, da gre za umetno ustvarjeno kmetijo in da gre dejansko v naravi še zmeraj za enotno kmetijo, s katero upravlja oče tožeče stranke. Dejstvo je, da so nakup zemljišča od tožnikovega dedka, prenos GERK-ov iz ene KMG-MID na drugo, menjava naslova bivališča, dejanja, ki so skladna z veljavnimi predpisi. Vendar pa ocena vseh teh ravnanj kot celote, ob upoštevanju, da je tožeča stranka vse navedene aktivnosti izvedla le kratek čas pred objavo Javnega razpisa, ob upoštevanju aktivnosti tožnikovega očeta pri prijavi in nato umiku v postopku nakupa sporne parcele, ugotovitev glede razpolaganja s kmetijsko opremo ter neobstoječimi objekti, kaže, da cilj tožeče stranke ni bil vzpostavitev samostojnega kmetijskega gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, kot ga kot cilj določa Uredba. Takšno oceno tožene stranke, s katero je bila seznanjena tudi tožeča stranka, sodišča sprejema kot logično in razumljivo ter ji zato sledi. Skladna pa je tudi s stališčem sodišča EU, izraženim v zadevi C-434/12 z dne 14. 9. 2012, v kateri je sodišče navedlo, da lahko sodišče oceno glede ustvarjanja lažnih pogojev za pridobitev izplačila iz sheme opre ne le na pravne, ekonomske in/ali osebne povezave med osebami, ki so vpletene v investicijske projekte, temveč tudi na znamenja, ki kažejo na namerno usklajevanje med temi osebami.

20. Na drugačno odločite ne vpliva niti zatrjevanje, da pogoji razpisa v času, ko je bil opravljen prenos sporne parcele, niso bili znani. Tožena stranka je pravilno pojasnila, da je bil v času sklenitve darilne pogodbe na voljo osnutek Programa razvoja podeželja, ki sicer res ni pravno zavezujoči dokument, vendar pa to ne pomeni, da tožeča stranka s pogoji za pridobitev sredstev ni bila seznanjena, saj je program že vseboval okvirne pogoje za dodelitev sredstev. Prav tako izpodbijane odločitve tožeči stranki ni uspelo ovreči z navedbami v zvezi z ekološko usmerjenostjo kmetije, kar naj bi bil tudi razlog za odstop očeta od nakupa parcele, ki jo je potem kupil dedek tožeče stranke in k tožbi predloženimi dokazili o vključitvi v postopek certificiranja ekološke pridelave in udeležbi na izobraževalnem programu za ukrep kmetijsko okoljskih plačil. Tudi ponovna predložitev 27 najemnih pogodb, za katere je tožena stranka v postopku ugotovila, da so bile sklenjene po spremembi naslova (23.4. 2015) z različnimi datumi sklenitve, vendar vse pred spremembo naslova, ne predstavlja okoliščine, na katero bi bilo mogoče opreti zaključek, da ni šlo za ustvarjanje lažnih pogojev za pridobitev finančnih sredstev. Tožena stranka jih ni štela za pravno veljavne in temu zaključku pritrjuje tudi sodišče. Gre za ugovore, ki so enaki pritožbenim in jih je utemeljeno zavrnila že tožena stranka, medtem ko se glede okoliščin v zvezi z ugotovitvami tožene stranke glede prenosa 31 GERK-ov iz kmetijskega gospodarstva očeta tožeče stranke na kmetijsko gospodarstvo tožeče stranke in ustanovitve kmetije prenosnika pri starosti 81 let, čeprav sam ni imel v lastništvu nobenega zemljišča, tožeča stranka ni izjasnila, niti v tožbi niti v številnih pripravljalnih vlogah.

21. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), pravna stališča, na katera se tožnik sklicuje pa ne pomenijo dejstev, ki se dokazujejo v sodnem postopku.

K točki II izreka:

22. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.