Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri trenutek je pomemben za določitev časa odsvojitve kapitala po 102. členu ZDoh-2, ko je izpolnitev obveznosti pogojena z izdajo pozitivne odločbe upravnega organa (npr. AVK) – je to sklenitev (podpis) prodajne pogodbe ali njeno učinkovanje (nastanek obveznosti izpolnitve), kadar se ta dva trenutka razlikujeta.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Kateri trenutek je pomemben za določitev časa odsvojitve kapitala po 102. členu ZDoh-2, ko je izpolnitev obveznosti pogojena z izdajo pozitivne odločbe upravnega organa (npr. AVK) – je to sklenitev (podpis) prodajne pogodbe ali njeno učinkovanje (nastanek obveznosti izpolnitve), kadar se ta dva trenutka razlikujeta?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 24 09220 z dne 19. 12. 2018 (I. točka izreka), in odločilo o stroških upravnega spora (II. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku odmeril in naložil v plačilo dohodnino od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2016 v znesku 120.850,33 EUR.

2. V obrazložitvi pravnomočne sodbe je Upravno sodišče navedlo, da je izpodbijana odločba davčnega organa zakonita, vendar delno iz drugih razlogov. Pojasnilo je, da pogodba o prodaji in nakupu poslovnih deležev v družbi A., d. o. o., Ljubljana, predstavlja zavezovali pravni posel, ki ni bil sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju AVK), ampak je bila pozitivna odločba AVK le eden od (pogodbenih) pogojev za njeno realizacijo (izpolnitev). Razpolagalni pravni posel pa je bil ločen od zavezovalnega pravnega posla, saj je bilo dogovorjeno, da bo sklenjen kasneje. Upravno sodišče je zavzelo stališče, da za določitev datuma odsvojitve kapitala po 102. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) ni relevanten niti razpolagalni posel niti registrski prepis, temveč le datum sklenitve zavezovalnega pravnega posla. Zato je treba kot datum odsvojitve upoštevati datum sklenitve pogodbe (to je 16. 3. 2016), in ne datum dokončnosti odločbe AVK (23. 11. 2016). Dodalo je, da izdaja odločbe o skladnosti koncentracije po 44. členu Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1) ni primerljiva s situacijami, ko je soglasje upravnega organa določeno kot (zakonski) odložni pogoj za veljavnost pogodbe, s katero je bil kapital odsvojen. ZPOmK-1 namreč ni predpisal, da je izdaja odločbe AVK pogoj za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ampak da je pogoj za uresničevanje pravic, ki izhajajo iz koncentracije. Zato je menilo, da gre v obravnavani zadevi za drugačen primer kot v zadevi Vrhovnega sodišča X Ips 42/2019. 3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izpolnjeni glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu dopustilo revizijo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 42/2019 že sprejelo stališče, da šele z izpolnitvijo (sicer zakonsko) določenega odložnega pogoja – s pridobitvijo soglasja upravnega organa – postane jasno, da je pogodba veljavna pravna podlaga za odsvojitev kapitala v smislu nastanka medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank (prenosa pravic iz kapitala na drugega in pridobitve dohodka). Zato je kot čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2 upoštevalo čas nastanka dokončnosti soglasja upravnega organa, ne pa datuma sklenitve pogodbe. Glede na to, da je Upravno sodišče v obravnavani zadevi (prav tako) ugotovilo, da je bila pozitivna odločba AVK le eden od (sicer pogodbenih) pogojev, ki je vplival na realizacijo pogodbe oziroma na razpolaganje, gre pri dopuščenem vprašanju za pravno vprašanje, glede katerega lahko odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. Glede preostalih dveh vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji, kljub temu pa bo nanju mogoče odgovoriti ob reševanju dopuščenega vprašanja.