Jedro

O zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je pri vl. št. ... parc. št. 49/1, 49/4, 50/1, 50/2, 50/3, 66/2, 189, 195/1, vse k.o. ..., last K. d.o.o., in pri vl. št. ..., parc. št. 51/60, 51/61, 51/62, 51/2, 51/15, k.o. ..., last S. d.o.o., in pri vl. št. ..., parc. št. 51/58, 51/59, k.o. ..., last K. d.o.o., dovolilo po uradni dolžnosti zaznambo spora, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani P 3114/2002 - II.

Udeleženca vlagata pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne predlog za vpis zaznambe spora. Zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo izdati sklepa po uradni dolžnosti, lahko bi ga izdalo le na predlog tožeče stranke M.L.. Zemljiškoknjižno sodišče je dovolilo zaznambo spora na podlagi tožbe z dne 28. 4. 2008, ki pa jo je tožnik umaknil. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo (primarni) tožbeni zahtevek tožnika. Zoper zavrnilno sodbo se je tožnik pritožil, Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Družba S. d.o.o., ni tožena stranka, zato dovolitev zaznambe spora ne more biti uspešna. Predlagatelj predlogu ni predložil potrdila pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in tudi ne opravilne številke pod katero teče postopek. Niso izpolnjeni tudi pogoji iz 1. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Napačen zapis v sklepu, da je zemljiškoknjižno sodišče odločalo po uradni dolžnosti, ni vplival na zakonitost in pravilnost odločitve, ker je predlagatelj vložil predlog za vpis zaznambe spora.

Na podlagi prvega odstavka 245. člena ZZK-1 se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi, pri čemer se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora (drugi odstavek 245. člena ZZK-1). Pritožba ima prav, da o zaznambi spora zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve. Predlagatelj je vložil predlog za zaznambo izbrisne tožbe dne 29. 4. 2009, predložil je tožbo in opravilno številko zadeve. Da je bila izbrisna tožba vložena potrjujeta v svojih pritožbenih navedbah in predloženih dokazih tudi udeleženca, zato ni povsem jasno v čem pritožba vidi razloge za neizpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 79. člena ZZK-1. Kot tožena stranka je v tožbi navedena tudi družba S. d.o.o. , zato je utemeljena zaznamba spora na nepremičninah v lasti omenjene družbe.

Iz priloženih listin pritožnikov izhaja, da je predlagatelj umaknil tožbo v pravdni zadevi P 3114/2002–II, ki je podlaga za vpis zaznambe spora, vendar udeleženca nista predložila pravnomočnega sklepa, iz katerega bi izhajalo, da je bil postopek zaradi umika tožbe ustavljen, zato ni pogojev za izbris zaznambe spora (primerjaj prvi odstavek 84. člena ZZK-1).

Predlogu za vpis zaznambe spora je bila priložena tožba, iz katere izhaja, da predlagatelj v pravdi kot tožnik s tožbo zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter zatrjuje, da je izbrisna tožba potrebna, da mu bodo zemljišča v denacionalizacijskem postopku vrnjena v naravi. Glede na navedeno so izpolnjeni tudi pogoji iz prve točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče pa ni storilo kršitev, ki bi vplivale na pravilnost sklepa (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).