Jedro

Z uveljavitvijo novele ZZVZZ s 1.1.2003 je prenehala veljati tudi določba 83. člen ZZVZZ, za katero je že Ustavno sodišče RS z odločbo Up-53/96 z dne 28.10.1998 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Ker novela ZZVZZ ne vsebuje nobene prehodne določbe, ki bi določala, da se v že začetih postopkih uporabljajo stare določbe ZZVZZ, je potrebno tudi v že začetih postopkih uporabiti določbe novele ZZVZZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se razveljavi sklep toženca opr. št. 1700-5057/2-01 z dne 10.10.2001 in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavi odločba toženca št. 1700-5057/2-01 z dne 10.10.2001. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in posledično kršitve materialnega prava. Pri tem navaja, da je res zamudil rok, določen v 1. odst. 83. čl. ZZVZZ in sicer za 24 ur. Osemdnevni rok si je razlagal kot osem delovnih dni. Kljub temu pa meni, da je upravičen do bolniškega staleža, ne oziraje se na zakone, saj se tudi zakoni niso ozirali na njegovo zdravstveno stanje.

Pritožba je utemeljena.

Med strankama je očitno nesporno, da je tožnik mnenje zdravniške komisije II. stopnje št. 250600-2001-1657, z dne 8.8.2001, s katero je bilo odločeno, da je tožnik začasno nezmožen za delo od 28.3.2001 do 7.7.2001, prejel 27.8.2001. Zahtevo za izdajo odločbe pa je vložil priporočeno na pošto dne 5.9.2001. Tako toženec kot tudi prvostopno sodišče sta pri presoji pravočasnosti vložene vloge upoštevala določbo 1. odstavka 83. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/92 z nadaljnjimi spremembami - ZZVZZ), kjer je določen 8 dnevni rok za vložitev zahteve za izdajo odločbe. Ker je rok iztekel dne 4.9.2001 sta tako toženec kot tudi prvostopno sodišče štela, da je tožnik zamudil zakonsko določeni 8 dnevni rok za vložitev zahteve za izdajo odločbe.

S tem v zvezi pa pritožbeno sodišče poudarja, da je bila določba 83. čl. ZZVZZ predmet presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Z odločbo Up-53/96 z dne 28.10.1998 (Ur. l. RS št. 77/98) je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tako 82., kot tudi 83. člen ZZVZZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je naložilo, da mora ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi navedene odločbe v Uradnem listu. Rok za izvršitev odločbe je potekel 13.11.1999, vendar pa zakonodajalec do tega datuma odločbe ni izvršil. Šele s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 60/2002 - ZZVZZ-F) je bila prej citirana neustavnost odpravljena, s tem, da je bil 83. člen črtan, sam postopek za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja pa je bil z omenjeno novelo zakona spremenjen. Skladno z mnenjem Ustavnega sodišča RS, podanega v sklepu dne 16.1.2003 (Ur. l. RS št. 11/2003, sta z uveljavitvijo novele, torej s 1.1.2003 izpodbijani določbi prenehali veljati in se ne uporabljata več. Glede na to, da ZZVZZ-F ne vsebuje nobene posebne prehodne določbe, ki bi določala, da se postopki, ki so bili ob začetku uveljavitve procesnih določb ZZVZZ-F že začeti po procesnih določbah starega predpisa, po starih določbah tudi končajo, pa pomeni, da je potrebno tudi v že začetih postopkih uporabiti določbe novega predpisa. Nov predpis je sicer začel veljati šele po izdaji izpodbijane sodbe prvostopnega sodišča, vendar pa je pritožbeno sodišče skladno z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 in 96/2002) po uradni dolžnosti dolžno paziti na pravilno uporabo materialnega prava.

Glede na to, da po uveljavitvi novele ZZVZZ starih določb, na katerih temeljita tako odločba toženca, kot tudi izpodbijana sodba, ni mogoče več uporabiti, je pritožbeno sodišče na podlagi 4. tč. 1. odstavka 358. čl. ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep toženca opr. št. 1700-5057/2-01 z dne 10.10.2001 razveljavilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno odločanje.