Jedro

V obravnavani zadevi gre za računsko pomoto, saj je upravni organ prve stopnje napačno seštel zneske, navedene v izreku sklepa. Ker po določbi 219. člena ZUP/86 upravni organ, ki je izdal odločbo, lahko vsak čas popravi računske pomote, je ravnal pravilno ter na podlagi 2. odstavka 219. člena ZUP/86 izdal ustrezen sklep o popravi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30.5.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper sklep urbanistične inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota L., izpostava G. z dne 10.4.1997, s katero je ta odločila, da se sklep o stroških z dne 27.12.1995, ki ga je izdal Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, v deseti in enajsti vrstici prve točke izreka, ter v enajsti in dvanajsti vrstici obrazložitve popravi tako, da se skupni znesek stroškov izvršbe glasi 712.270,80 SIT in ne 766.270,80 SIT.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je predmet tega upravnega spora odločba tožene stranke z dne 30.5.1997, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper sklep o popravi pomote, ki je bil izdan na podlagi 1. odstavka 219. člena ZUP/86. Zato je treba v tem upravnem sporu presoditi le, ali je v spornem primeru šlo za pravilo uporabo navedene določbe 219. člena ZUP/86. Sodišče po podatkih v spisu ugotavlja, da je prvostopni upravni organ v sklepu z dne 27.12.1995 dejansko napačno seštel zneske, ki so kot stroški nastali v zvezi z upravno izvršbo po odločbi z dne 3.8.1995. To napako je popravil s sklepom z dne 10.4.1997. Ker je šlo za računsko pomoto, je organ pri svoji odločitvi pravilno uporabil določbo 1. odstavka 219. člena ZUP/86, tožena stranka pa je ravnala pravilno, ko je takšno odločitev potrdila. Na to odločitev pa ne morejo vplivati ugovori tožnice, da so ji bile z izpodbijano odločbo kršene njene ustavne pravice.

Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Posebej navaja, da je izpodbijana sodba v nasprotju z zakoni in ustavo, in sicer v nasprotju s 14. (enakost pred zakonom), 15. (uresničevanje in omejevanje pravic), 22. (enako varstvo pravic), 26. (pravica do povračila škode) in 33. (pravica do zasebne lastnine) členom Ustave Republike Slovenije. Zoper odločbo z dne 3.8.1995, s katero je bil odrejen urbanistični ukrep po 73. členu ZUN, je vložila pravočasno pritožbo in predlagala tudi odlog izvršbe. Kljub temu je bil dne 8.8.1995 in 9.8.1995 objekt porušen. Odločba z dne 3.8.1995 sploh ni bila izvršljiva, zaradi česar tudi ni pravne podlage za izdajo sklepa o stroških z dne 27.12.1995, prav tako pa tudi ne pravne podlage za izdajo sklepa z dne 10.4.1997. Tožnica zavrača vse stroške upravne izvršbe, saj je bil ves postopek izveden na lastno pest v nasprotju z ustavo in zakoni, odločba z dne 3.8.1995, ki je bila podlaga za upravno izvršbo, pa ni pravno veljavna.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica v pritožbi zatrjuje kršitve 14. (enakost pred zakonom), 15. (uresničevanje in omejevanje pravic), 22. (enako varstvo pravic), 26. (pravica do povračila škode) in 33. (pravica do zasebne lastnine) člena Ustave Republike Slovenije, vendar ne pojasni, v čem naj bi bile podane kršitve človekovih pravic iz navedenih določb Ustave.

Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba tožene stranke, s katero je ta zavrnila pritožbo zoper sklep o popravi pomote z dne 10.4.1997. Ker je navedeni sklep popravek sklepa z dne 27.12.1995, je po presoji pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi treba presoditi, ali so podani pogoji za izdajo sklepa po 219. členu ZUP/86. V tem postopku ni mogoče presojati pravilnosti in zakonitosti sklepa, ki se popravlja, niti drugih upravnih odločb, izdanih v inšpekcijskem postopku, zato ugovorov, ki se nanašajo na sklep z dne 27.12.1995 in odločbo z dne 3.8.1995, pritožbeno sodišče v tem upravnem sporu ni presojalo.

Po 1. odstavku 219. člena ZUS/86 sme organ, ki je izdal odločbo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih.

Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da gre v obravnavani zadevi za računsko pomoto, saj je upravni organ prve stopnje napačno seštel zneske, navedene v izreku sklepa z dne 27.12.1995. Ker po navedeni določbi 219. člena ZUP/86 upravni organ, ki je izdal odločbo, lahko vsak čas popravi računske pomote, je ravnal pravilno ter na podlagi 2. odstavka 219. člena ZUP/86 izdal ustrezen sklep o popravi.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.