Jedro

Nima prav pritožba, da bi sodišče pritožbo toženke moralo obravnavati kljub neplačilu sodne takse. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila pritožnica že v plačilnem nalogu opozorjena na vse pravne posledice, ki bodo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP sledile, če takse ne bo plačala v postavljenem roku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke zoper sklep II P 296/2020 z dne 19. 10. 2021 štelo za umaknjeno, saj tožena stranka sodne takse po tar. št. 30010 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 33,00 EUR, po plačilnem nalogu II P 296/2020 z dne 19. 11. 2021, ni plačala.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožena stranka. V laični pritožbi navaja, da je odločitev sodišča neutemeljena, saj ji ustava daje pravico, da se o njeni pritožbi vsebinsko odloči. Umik pritožbe zaradi neplačila sodne takse pa je v nasprotju s pravno državo. Prav tako je rok 15 dni za plačilo sodne takse prekratek. Iz njenega premoženjskega stanja namreč izhaja, da bi s plačilom sodne takse bila ogrožena njena eksistenca. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Zakona o sodnih taksah in Zakona o sodiščih. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se pritožba vsebinsko obravnava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, ker tožena stranka v postavljenem roku ni poravnala sodne takse za pritožbo.

5. Nima prav pritožba, da bi sodišče pritožbo toženke moralo obravnavati kljub neplačilu sodne takse. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bila pritožnica že v plačilnem nalogu opozorjen na vse pravne posledice, ki bodo po tretjem odstavku 105.a člena ZPP sledile, če takse ne bo plačala v postavljenem roku.

6. Vsaka omejitev pravice do pritožbe ni nujno nedopustna. Takšna je le, če ne ustreza načelu sorazmernosti. Omejena pa je lahko zaradi varovanja pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave RS – URS). Omejitev pravice do pritožbe zaradi nepravočasnega plačila takse je predvidena z zakonom zaradi varovanja druge ustavne pravice: pravice do enakega sodnega varstva (23. člen URS). S pravilom, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za začetek pritožbenega postopka se namreč uresničuje načelo ekonomičnosti postopka in zagotavlja procesna disciplina. To omogoča sodišču učinkovito zagotavljanje pravice do enakega varstva pravic, ki vsebuje tudi zahtevo po odločanju brez nepotrebnega odlašanja, kar mora biti zagotovljeno obema strankama v postopku.

7. Pritožnici je bila kljub neplačilu takse ob vložitvi pritožbe zagotovljena možnost vsebinske presoje pritožbe, če bi upoštevala opozorila sodišča in plačala takso v določenem roku. Ker tega ni upoštevala, svoje pravice do pritožbe ni izkoristila. Razlogi so na njeni strani in ne na strani sodišča. Ker je bila na posledice neplačila, predvidene v zakonu, pravočasno in popolno opozorjena, so njene navedbe, da ji je bila kršena pravica do pritožbe, neutemeljene. Pritožnica pa je predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki sicer znaša 33,00 EUR, podala prepozno.

8. Pritožbeni razlogi tako niso podani, sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo napak in kršitev, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.