Jedro

Člen 72 ZPP določa, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Glede na citirano določbo je predlog za izločitev vložen prepozno, zato sodišče soglaša s toženko, da tožnik ni upravičen do dodelitve BPP, saj ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh, ter da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravna sredstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika z dne 2. 3. 2020 za sestavo in vložitev pritožbe v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah Su 15/2020 z dne 21. 2. 2020. Poudarja, da odloča v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča, I U 578/2020 z dne 10. 6. 2020, ki ji je naložilo, da mora v okviru izpolnjevanja pogojev iz prve alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) presojati tožnikove navedbe o pravočasnosti predloga za izločitev in ne vsebinske verjetnosti izgledov za uspeh v zvezi s sodničino izločitvijo. V ponovnem postopku je vpogledala v sklep Okrajnega sodišča v Domžalah, Su 15/2020, iz katerega izhaja, da je prosilec predlog za izločitev vložil dne 6. 2. 2020, v postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah N 24/2017, sodišče pa je opravilo zadnjo obravnavo dne 11. 12. 2019 in v zadevi odločilo s sklepom z dne 30. 1. 2020. Predlog z dne 6. 2. 2020 je bil glede na 72. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložen prepozno, saj je bila zadnja obravnava 11. 12. 2019, s sklepom pa odločeno dne 30. 1. 2020. Glede na navedeno meni, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da mu je toženka ponovno protiustavno zavrnila prošnjo za zagotovitev vložitve kvalificirane pritožbe zoper sklep, Su 15/2020 z dne 21. 2. 2020. Odločba je nepravilna, saj postopek N 24/2017 še ni končan, kar dokazuje s sklepom, N 24/2017 z dne 18. 8. 2020, zoper katerega je podana pritožba. Iz navedenega sklepa je nesporno razvidno, da je toženka ponovno napačno ugotovila dejansko stanje. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Toženka je v obravnavani zadevi, v ponovljenem postopku, na podlagi sodbe Upravnega sodišča, I U 578/2020 z dne 10. 6. 2020, ponovno zavrnila tožnikovo prošnjo za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah, Su 15/2020 z dne 21. 2. 2020. 6. Iz obravnavane zadeve izhaja, da je toženka spoštovala stališče sodišča, izraženo v sodbi, in po vpogledu v sklep Okrajnega sodišča v Domžalah, Su 15/2020 z dne 21. 2. 2020, ugotavlja, da je sodišče v zadevi, N 24/2017 opravilo zadnjo obravnavo 11. 12. 2019, s sklepom odločilo dne 30. 1. 2020, tožnik pa je predlog, o katerem je bilo odločeno s sklepom, Su 15/2020 z dne 21. 2. 2020, vložil dne 6. 2. 2020. Člen 72 ZPP določa, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Glede na citirano določbo je predlog za izločitev vložen prepozno, zato sodišče soglaša s toženko, da tožnik ni upravičen do dodelitve BPP, saj ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh, ter da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravna sredstva.

7. Tožnik v tožbi prereka, da bi bil postopek N 28/2017 končan, vendar sklep, N 24/2017 z dne 18. 8. 2020, zoper katerega naj bi bila vložena pritožba (ki je ni priložil) tega ne dokazuje. Namreč tudi kolikor bi držalo, da je zoper sklep z dne 18. 8. 2020 vložena pritožba, gre pri priloženem sklepu za odločitev o stroških izvedenca, ki ni zadržala odločitve o glavni stvari, o kateri je bilo, kot navaja toženka, odločeno dne 30. 1. 2020, zadnja obravnava pa opravljena 11. 12. 2019. Da sklep z dne 30. 1. 2020 ni bil izdan in ne pomeni odločitve o glavni stvari, pa tožnik niti ne zatrjuje. Navedeno pa je edino relevantno v zadevi.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta (zadnja obravnava dne 11. 12. 2019; odločitev dne 30. 1. 2020; predlog za izločitev 6. 2. 2020) med strankama ni sporno - prvi odstavek 59. člena ZUS-1.