Jedro

Dejstvo, da je imel tožnik že ob vložitvi zahtevka namen površino zmulčiti, za odločitev ni pomembno. Uredba o poljščinah namreč uporabo površin v prahi, skladno z njenim namenom, zagotavlja s prepovedjo uporabe zemljišča za kmetijske namene, z izjemami, ki jih izrecno določa. V zadevi ni sporno, da je tožnik za obvezno praho namenil 9,18 ha, da gre za zemljišče, posejano z lucerno in da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ni ekološko. Navedeno jasno izhaja iz tožnikovega zahtevka, podatki, ki jih je v zahtevku navedel, pa so skladni z dejanskim stanjem, ki ni sporno. Čim pa je tako, tožnik ne more z uspehom uveljavljati stališča, da gre za zahtevek, ki ni jasno postavljen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom odločbe je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila zahtevke tožeče stranke za neposredna plačila na površino za ječmen v površini 5,57 ha, za silažno koruzo v površini 33,27 ha, za obvezno praho za lucerno na površini 9,18 ha ter za plačila za ukrep SKOP za dodatek za ostala zavarovana območja na površini 0,11 ha. Iz obrazložitve sledi, da je tožnik na obrazcu D - “Zahtevek za pomoči na površino v letu 2006“ uveljavljal neposredna plačila za obvezno praho za lucerno na površini 9,18 ha. Ker kmetija ni ekološka, se zahtevek v tem delu zavrne v skladu z drugim odstavkom 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih za pridelovalce določenih poljščin (Uradni list RS, št. 10/05 do 113/05 – v nadaljevanju: Uredba za poljščine). Skladno s 5. členom Uredbe za poljščine se, ker obvezna praha posledično znaša manj kot 10% celotnega zahtevka, zahtevki na površino zmanjšajo na 17,45 ha.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 33100-434/2007 z dne 8. 8. 2007 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Odločba temelji na pravilni uporabi materialnega prava in procesnega prava. Prvi odstavek 7. člena Uredbe za poljščine določa, da se lahko površine v obvezni in prostovoljni prahi uporabijo za pridelovanje surovin za predelavo v proizvode (bio goriva) oziroma v izdelke, ki niso namenjeni prehrani ljudi ali živali. Ne glede na navedeno, pa se po drugem odstavku tega člena površine v prahi namenijo za gojenje krmnih metuljnic na kmetijskem gospodarstvu v skladu z zahtevami predpisa, ki ureja ekološko kmetovanje, če se le-te uporabijo na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Enako je določeno tudi v opombi 6 Šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, ki ga vlagatelji prejmejo skupaj z zbirno vlogo oziroma Navodili za izpolnjevanje obrazcev za leto 2006. Zahtevek, ki ga je tožnik uveljavljal za obvezno praho za lucerno, je bil na tej podlagi, ob upoštevanju, da v konkretnem primeru ne gre za ekološko kmetijsko gospodarstvo, utemeljeno zavrnjen. Zmanjšanje zahtevkov za površino na 17,45 ha oziroma zavrnitev zahtevkov za površino nad 17,45 ha, je skladno s prvim odstavkom 5. člena Uredbe o poljščinah, po katerem mora imeti obvezno praho pridelovalec, ki vloži zahtevek za neposredna plačila za poljščine na površini, ki je enaka ali večja od 17,45 ha. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik zbirno vlogo izpolnjeval elektronsko skladno z drugim odstavkom 8. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (Uradni list RS, št. 9/06, 83/06 in 76/06, v nadaljevanju: Uredba), na podlagi katerega je neposredno po vnosu podatkov v računalniško aplikacijo pri kmetijsko svetovalni službi prejel dve kopiji računalniškega izpisa opisnih podatkov, ki ju je podpisal in s tem potrdil pravilnost vnosa opisnih podatkov. Pritožbeno stališče, da bi moral biti na podlagi 67. člena ZUP pozvan k dopolnitvi vloge, pritožbeni organ zavrne. Po tej določbi postopa organ le v primeru nepopolne ali nerazumljive vloge. Tožnikova vloga pa je bila po presoji pritožbenega organa popolna in razumljiva. Popravek zahtevkov PRO na obrazcu „D“, ki ga tožnik uveljavlja v pritožbenem postopku pa je neutemeljen, ker zahtevka po preteku materialnega roka ni dopustno več spreminjati. Po prvem odstavku 9. člena Uredbe morajo nosilci kmetijskih gospodarstev zahtevke za leto 2006 uveljavljati od 1. marca do 15. maja 2006. Na podlagi 12. člena Uredbe lahko nosilec kmetijskega gospodarstva spremembe podatkov sporoči na lokacijo kmetijske svetovalne službe najkasneje do 31. maja 2006. Zakasnela vložitev zahtevkov ali dopolnitev zbirne vloge po preteku predpisanega roka za vložitev se po 18. členu Uredbe obravnava v skladu z določili 21. člena Uredbe 796/2004/ES, ki določa, da se pri zahtevkih za pomoč na površino, ki se oddajo po roku za vložitev vloge, znesek pomoči, do katerega bi bil upravičenec upravičen, če bi predložil zahtevek v roku, zniža za 1% za vsak delovni dan. Če znaša zamuda več kot 25 koledarskih dni, se zahtevek šteje kot prepozen. Navedeno pomeni, da mora upravičenec vložiti vlogo oziroma njeno dopolnitev najkasneje do 9. junija 2006. Gre za zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati in s pretekom katerega stranka izgubi pravico, ki ji gre po predpisu.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Toži zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava s predlogom, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči tako, da v upravnem postopku zavrnjenim zahtevkom tožeče stranke v celoti ugodi. Tožnik je imel na svojem gospodarstvu na površini 9,18 ha zasejano krmno metuljnico s šifro 208. Skladno z namenom prahe je celotno površino, zasejano z lucerno, zmulčil in je tako ni uporabil za krmo živali. Zavrnitev zahtevka je zato nepravilna, njena logična posledica pa je nezakonito zmanjšanje zahtevkov za površine. Tožnik je bil zaradi upoštevanja triletnega kolobarja v letu 2006 primoran za obvezno praho (PRO) nameniti osem GERKOV, ki so bili v letu 2004 posejani z lucerno, ki pa je 4-5 letna kultura. Na „D“ obrazcu subvencijske vloge je svoj namen jasno izrazil z označitvijo predmetnih GERKOV v stolpcu EKO 0 z označbo (PRO), ki izrecno določa namembnost rabe kmetijskega zemljišča za obvezno praho. Z mulčenjem je zagotovil, da krma ni bila porabljena oziroma da ni prišla na trg. Dejansko stanje v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno. Vloga je bila zagotovo nerazumljiva in bi tožnik zato moral biti pozvan, da v postavljenem roku nejasnosti odpravi. Kolikor bi tak poziv prejel, bi organu lahko pojasnil, da bo celoten pridelek zmulčil in s tem zagotovil namen prahe. Da je bil njegov zahtevek nejasen, dokazuje tudi dejstvo, da je Agencija v naslednjem letu v svojo računalniško aplikacijo vgradila avtomatično opozorilo, da šifre 208 – lucerna v kombinaciji z obvezno praho (PRO) ni mogoče uporabiti pri istem GERKU za kmetijo, ki ni ekološka. Ker je bilo torej nepravilno ugotovljeno, da tožnik prahe ne izvaja, je organ posledično, na podlagi dejstva, da je za velike uporabnike obvezna praha, neutemeljeno zavrnil tudi zahtevke POL in sicer za 5,57 ha ječmena in 33,27 ha silažne koruze.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna s predpisi, na katere se sklicuje. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, s katerimi pravilnost odločbe potrdi organ druge stopnje in z razlogi, s katerimi kot neutemeljene zavrne pritožbene ugovore, ki so po vsebini enaki tožbenim.

V zadevi ni sporno, da je tožnik za obvezno praho namenil 9,18 ha, da gre za zemljišče, posejano z lucerno in da tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ni ekološko. Navedeno jasno izhaja iz tožnikovega zahtevka, podatki, ki jih je v zahtevku navedel, pa so skladni z dejanskim stanjem, ki kot navedeno, ni sporno. Čim pa je tako, tožnik ne more z uspehom uveljavljati stališča, da gre za zahtevek, ki ni jasno postavljen. Zahtevek, kot je postavljen, tudi po presoji sodišča ni nejasen, je pa, ob upoštevanju določb 7. člena Uredbe o poljščinah, na katere se pravilno sklicujeta oba upravna organa, očitno neutemeljen. Dejstvo, da je imel tožnik že ob vložitvi zahtevka namen površino zmulčiti, po presoji sodišča za odločitev tudi ni pomembno. Uredba o poljščinah namreč uporabo površin v prahi, skladno z njenim namenom, zagotavlja s prepovedjo uporabe zemljišča za kmetijske namene, z izjemami, ki jih izrecno določa. Ker je zahtevek v tem delu tudi po presoji sodišča utemeljeno zavrnjen, so utemeljeno zavrnjeni tudi zahtevki za neposredna plačila za poljščine za površino, ki presega 17,45 ha.

Sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 - v nadaljevanju: ZUS-1). V zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1.