Jedro

Po pravnomočnosti odločbe o ustavitvi gradnje je tožnik nadaljeval z gradnjo, pravnomočno pa je bila zavržena njegova vloga za izdajo odločbe o priglasitvi del. Odločba o odstranitvi del je zato pravilna, ker so zanjo dani pogoji po 3. odstavku 74. člena ZUN.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je dne 2.8.1991 izdal odločbo, s katero je tožniku naložil, da mora ustaviti gradnjo ograje na parc št. 313/302, dokler si ne pridobi odločbe o dovolitvi priglašenih del. Po opravljenem ogledu z dne 25.11.1992, s katerim je ugotovil, da je tožnik gradnjo nadaljeval in potem, ko je ugotovil, da si tožnik ni pridobil potrebne odločbe, je urbanistični inšpektor dne 26.11.1992 izdal odločbo, s katero je tožniku naložil, da mora odstraniti ograjo z navedene parcele in vzpostaviti prejšnje stanje.

Tožena stranka je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo, ker je ugotovila, da je nadaljeval z deli in da je prvostopenjski upravni organ pravnomočno zavrgel njegovo vlogo za izdajo odločbe o priglasitvi del. Tako sta izpolnjena celo dva izmed treh v 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor navedenih pogojev, od katerih je vsak zase podlaga za izdajo odločbe o odstranitvi in vzpostavitvi prejšnjega stanja.

V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. Navajal je, da je predložil listine o razpolaganju z zemljiščem. O gradnji ograje je obvestil sosede. Graditi je začel brez formalnega dovoljenja. Trditev, da dela ni prekinil, ni resnična. Z obnovitvijo gradnje ni nihče prizadet. Rušenje ograje bi bil za tožnika velik strošek, zato je smiselna uporaba 25. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. V postopku je sprememba prostorsko ureditvenih pogojev. Izrek prvostopenjske odločbe o rušenju ograje in vzpostavitvi prejšnjega stanja je nerazumljiv, nejasen in neizvršljiv. Izrek odločbe je nedoločen in v nasprotju z 2. odstavkom 208. člema ZUP. Tožnik iz izreka ne more ugotoviti, kako naj vzpostavi prejšnje stanje. Dana je tudi ničnost odločne po 3. točki 267. člena ZUP.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev tožbe. Poslala je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Inšpekcijsko nadzorstvo ureja zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86, RS, št. 26/90, ZUN, za ta spor zadnja novela zakona objavljena v Uradnem listu RS, št. 18/93 ne velja) v 71. in naslednjih členih. Pristojni inšpektor lahko odloči, da mora investitor odstraniti objekt in vzpostaviti prejšnje stanje, če nadaljuje z delom, če pristojni upravni organ zavrne izdajo lokacijskega dovoljenja ali če investitor ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje oziroma ne priglasi gradnje (3. odstavek 74. člena navedenega zakona). Potem, ko je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo o ustavitvi del in ko je bila tudi zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrženju vloge za priglasitev del, je prvostopenjski upravni organ na ogledu dne 25.11.1992 ugotovil, da je tožnik z deli nadaljeval. Tožnik je v tožbi navajal, da po 13.8. 1991, ko je prejel odločbo o ustavitvi gradnje, z deli ni nadaljeval. Takšne navedbe ni mogoče sprejeti, ker se vsebina zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 31.7.1991 v zvezi z zapisnikom z dne 27.8.1991 bistveno razlikuje od zapisnika z dne 25.11.1992. V tem zapisniku so navedena dela, ki so bila opravljena po izdaji prve odločbe z dne 2.8.1991. Sodišče zato soglaša z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi, da je tožnik z deli nadaljeval. Dan je bil tudi drugi pogoj za izdajo odločbe o odstranitvi, ker se glede na odločitev o tožnikovi vlogi z dne 22.8.1994 šteje, da priglasitev ni bila vložena. Tožnikova zahteva za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del je bila zavržena, pritožba zoper sklep zavrnjena, tožnik pa tudi ne navaja, da bi akt druge stopnje izpodbijal v upravnem sporu.

Nista tudi utemeljena ugovora, da je izrek odločbe nedoločen in da iz njega ni mogoče ugotoviti, kako naj tožnik vzpostavi prejšnje stanje. V izreku prvostopenjske odločbe je naveden predmet, ki ga je treba odstraniti, dolžina protipravno zgrajene ograje in parc. št., na kateri je zgrajena ograja, določen pa je tudi rok, v katerem je treba vzpostaviti prejšnje stanje. Takšen izrek je izvršljiv in razumljiv. Sicer pa je tožnik sam gradil ograjo, ve pa tudi, kakšno je bilo stanje pred gradnjo, zato ne more uspešno trditi, da ne ve, kako naj vzpostavi prejšnje stanje.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).