Jedro

Po prvem odstavku 7. člena ZBPP se lahko BPP odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, oprava posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pa še ne pomeni, da je v teku sodni postopek v smislu definicije kazenskega postopka po določbi prvega odstavka 19. člena ZKP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev odgovora na poziv Okrajnega sodišča v Ljubljani I Kr 22939/2018 z dne 29. 4. 2020. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani tožnico z zgoraj navedenim dopisom pozvalo, da v roku 8 dni dopolni predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Tožnica se namreč ni strinjala z zavrženjem kazenske ovadbe zoper A.A.. Tožena stranka navaja, da oprava posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem ne pomeni sodnega postopka ter se ob tem sklicuje na 7. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa predmet dodelitve BPP. Sklicuje se na prvi odstavek 430. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), po katerem se kazenski postopek pred okrajnim sodiščem uvede šele na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. Ugotavlja, da tožnica zaproša za dodelitev BPP v zadevi, ki ne predstavlja oblike BPP iz prvega odstavka 26. člena ZBPP, zaradi česar je skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP tožničino prošnjo zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in ugovarja ugotovitvi tožene stranke, da se kazenski postopek še ni začel. Okrajno sodišče jo je namreč pozvalo k dopolnitvi obtožnega predloga, ki je že bil vložen, vendar pomanjkljivo. Tožnica namreč kazenski pregon nadaljuje na zasebno tožbo. Sklicuje se na prvi odstavek 19. člena ZKP in navaja, da je kot upravičena tožilka zahtevala začetek kazenskega postopka že v letu 2018. Pravočasno vložen predlog za nadaljevanje kazenskega pregona se je v obravnavanem primeru štel kot pravočasno vložena zasebna tožba. Nadalje opiše kazniva dejanja, ki jih očita A.A. in B.B.. Predlaga zaslišanje svetovalca za BPP, ki je pripravil izpodbijano odločbo ter smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo istemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Smiselno predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev odgovora na poziv Okrajnega sodišča v Ljubljani I Kr 22939/2018 z dne 29. 4. 2020. 7. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka tožničino prošnjo zavrnila iz razloga, ker se navedeni poziv nanaša na opravo posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem, kar pomeni, da tožnica ne zaproša za BPP za sodni postopek, zaradi česar tožničina prošnja za dodelitev BPP ne izpolnjuje pogojev iz 7. člena ZBPP in jo je tožena stranka po 2. točki drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnila kot neutemeljeno.

8. Iz prvega odstavka 7. člena ZBPP namreč izhaja, da se BPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Skladno s 429. členom ZKP se v postopku pred okrajnim sodiščem uporabljajo določbe 430. do 444. člena tega zakona, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah, pa smiselno druge določbe tega zakona. Skladno s prvim odstavkom 430. člena ZKP se kazenski postopek pred okrajnim sodiščem uvede na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca oziroma oškodovanca kot tožilca ali na podlagi zasebne tožbe. Državni tožilec pa lahko po prvem odstavku 431. člena ZKP pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja.

9. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da v obravnavanem primeru še ni bil v teku sodni postopek. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani tožnico pozvalo k dopolnitvi predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, v katerem je navedla, da se ne strinja z odločitvijo tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe, ter da sama začenja kazenski pregon zoper A.A.. V skladu z zgoraj citiranim prvim odstavkom 430. člena ZKP se kazenski postopek pred okrajnim sodiščem uvede šele na podlagi obtožnega akta upravičenega tožilca (prvi odstavek 430. člena ZKP). Pred vložitvijo tega akta lahko upravičeni tožilec sicer predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja (prvi odstavek 431. člena ZKP), vendar to še ne pomeni kazenskega sodnega postopka.1 Namen posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku v skladu z 431. členom ZKP namreč ni preiskava, kot se ta opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja zgolj v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog. V okviru posameznih preiskovalnih dejanj se zato izvede le tista, s strani tožilca predlagana preiskovalna dejanja, ki so potrebna, da tožilec pridobi dokaze in podatke, ki mu omogočajo odločitev o tem, ali naj vloži obtožni predlog.

10. Sodišče glede na zgoraj pojasnjeno ureditev izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj pred okrajnim sodiščem še pred uvedbo sodnega kazenskega postopka zavrača ugovore tožnice, da je v obravnavani zadevi že vložila zasebno tožbo, ter da je bila pozvana k dopolnitvi obtožnega predloga kot oškodovanka kot tožilka. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani tožničino vlogo, ki jo tožnica šteje kot obtožni predlog oziroma zasebno tožbo, obravnavalo kot nepopoln predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in ne kot obtožni predlog ali morebiti zasebno tožbo. Navedbe tožnice, da je že v letu 2018 vložila zasebno tožbo in predlog za zaslišanje uradne osebe, ki je izdala izpodbijano odločbo, pa sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto po 52. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po tej določbi namreč lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Tožnica pa ni pojasnila, zakaj tega dejstva in dokaza ni podala že tekom predmetnega upravnega postopka.

11. Sodišče po povedanem pritrjuje izpodbijani odločitvi, v skladu s katero tožnica ni upravičena do BPP, saj se po prvem odstavku 7. člena ZBPP lahko BPP odobri samo za sodne postopke ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, oprava posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pa še ne pomeni, da je v teku sodni postopek v smislu definicije kazenskega postopka po določbi prvega odstavka 19. člena ZKP. Takšna je tudi sodna praksa tukajšnjega sodišča.2

12. Sodišče je o zadevi odločilo na seji v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 13. Sodišče je po povedanem tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen (7. člen ZBPP).

14. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, kot je obravnavana sporna zadeva, če sodišče tožbo zavrne, kot tudi če jo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Sodišče o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni odločalo, ker se sodne takse skladno s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah ( v nadaljevanju ZST-1) v zadevah dodelitve BPP ne plača. 1 Glej sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 6610/2019 z dne 5. 12. 2019. 2 Glej sodbi Upravnega sodišča RS I U 1274/2012 z dne 2. 10. 2012 in I U 1358/2018 z dne 12. 7. 2018.