Jedro

Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje je bila vročena toženi stranki dne 15. 7. 2016, njena, z navadno pošto poslana pritožba z datumom 30. 8. 2016, pa je prispela na sodišče prve stopnje dne 31. 8. 2016. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena v času, ko so že nastopile sodne počitnice. V skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZS se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15-dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2016. Rok za pritožbo se je iztekel v torek 30. 8. 2016. Sodišče prve stopnje je z navadno pošto poslano pošiljko s pritožbo prejelo šele v sredo 31. 8. 2016, zato je bilo treba pritožbo zavreči kot prepozno (prvi odstavek 343. člena v povezavi s 352. členom ZPP).

Izrek

I. Pritožba tožnika se šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

II. Pritožba tožene stranke se zavrže. III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe, tožeča stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo tožene stranke.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med tožečo in toženo stranko od 19. 10. 2013 dalje obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas in da tožniku pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje 18. 10. 2015 ni prenehalo zakonito, temveč je trajalo do 8. 6. 2016 z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožnika za obdobje od 19. 10. 2013 do 8. 6. 2016 prijavi v obvezna socialna zavarovanja ter mu obračuna bruto plačo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto raziskovalec, skupaj z dodatkom za delovno dobo ter mu po odvodu davkov in prispevkov plača ustrezni neto znesek, zmanjšan za že izplačana neto plačila, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati denarno povračilo namesto reintegracije v višini 3.000,00 EUR bruto, ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek denarnega povračila (III. točka). Dalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna obračunati regres za letni dopust za leta od 2013 do 2016 v navedenih bruto zneskih, od katerih mora odvesti akontacijo dohodnine, ter tožniku izplačati ustrezne neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožniku povrne stroške za prehrano med delom v višini 2.858,04 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti tudi stroške za prevoz na delo in z dela v višini 820,35 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka). Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki tudi od 9. 6. 2016 dalje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, da mu je tožena stranka dolžna izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delo na delovnem mestu raziskovalec, ga za čas od 9. 6. 2016 dalje prijaviti v socialna zavarovanja ter mu obračunati plačo po pogodbi za delovno mesto raziskovalec skupaj z dodatkom za delovno dobo, po odvodu in plačilu davkov in prispevkov pa izplačati neto znesek, zmanjšan za že izplačana neto plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VII. točka). Zavrnilo je še tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino zaradi neizrabljenega letnega dopusta za leta 2013, 2014 in 2015 v višini 2.098,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožbeni zahtevek iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela v višini 300,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in odškodnino iz naslova plačanih prispevkov za socialno varnost v višini 5.948,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VIII. točka). Toženi stranki je še naložilo, da mora tožniku povrniti stroške postopka v znesku 813,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter da svoje stroške krije sama (IX. točka izreka).

2. Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo v delu, v katerem je sodišče odločilo o višini denarnega povračila namesto reintegracije (III. točka izreka sodbe). Meni, da bi mu sodišče prve stopnje moralo prisoditi višje denarno povračilo namesto reintegracije.

3. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper I., II., III., IV., V., VI. in IX. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje in predlaga, naj se jo spremeni tako, da se tožbeni zahtevek še v tem delu zavrne oziroma njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožniku, ki nanjo odgovarja in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba tožnika se šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, pritožba tožene stranke pa je prepozna.

K pritožbi tožnika:

6. V tožbi postavljeni tožbeni zahtevek za reintegracijo je tožnik na naroku 8. 6. 2016 spremenil tako, da je postavil podredni tožbeni zahtevek, v katerem je zahteval, naj sodišče prve stopnje sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, tožniku pa prisodi odškodnino v višini desetih povprečnih plač, ki jih je prejemal v zadnjem letu pred prenehanjem dela pri toženi stranki. Ker je sodišče prve stopnje v III. točki izreka odločilo le o tožbenem zahtevku v višini 3.000,00 EUR bruto, kolikor je tožniku prisodilo, tožnik pa je zahteval deset povprečnih bruto plač (kar bi glede na obrazložitev sodbe pomenilo 10.000,00 EUR bruto), sodišče prve stopnje o delu tožbenega zahtevka v višini 7.000,00 EUR ni odločilo, zato se tožnikova pritožba šteje kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe (prvi odstavek 325. člena ZPP), o katerem bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.

K pritožbi tožene stranke:

7. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila izpodbijana sodba sodišča prve stopnje vročena toženi stranki 15. 7. 2016, njena z navadno pošto poslana pritožba z datumom 30. 8. 2016 pa je prispela na sodišče prve stopnje 31. 8. 2016 (prim. podatke na dohodni štampiljki). Sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena v času, ko so že nastopile sodne počitnice. V skladu s tretjim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 in nasl.; ZS) se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, če pa je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. V konkretnem primeru se je zgodilo prav to, sodba sodišča prve stopnje je bila toženi stranki vročena prvi dan sodnih počitnic, zato je 15-dnevni pritožbeni rok začel teči prvi naslednji dan, po njihovem izteku, to je 16. 8. 2016. Navedeno pomeni, da se je rok za pritožbo iztekel v torek 30. 8. 2016. Sodišče prve stopnje je z navadno pošto poslano pošiljko s pritožbo prejelo šele v sredo 31. 8. 2016, zato jo je bilo treba zavreči kot prepozno (prvi odstavek 343. člena v povezavi s 352. členom ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).