Jedro

Stranka je oseba, za katero odvetnik izvrši pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je pooblastilno razmerje sklenjeno ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa (naročnik storitve).

Naročilo je predpogoj, da se storitev lahko zaračuna. Za to pa je potrebno soglasje volj (s strani tožnice za sprejem naročila in s strani toženca za naročilo tožnici). Stranki sta bili na sestanku šele v fazi pogajanj, v tej fazi pa še ne pride do soglasij volj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnica), da ji je tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) dolžna v roku 8 dni plačati 104,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2020 dalje do plačila ter ji povrniti stroške (izvršilnega in tega) postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno in v celoti pritožila tožnica zaradi napačne uporabe materialnega prava in primarno predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da se jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico za toženca.

Kot bistveno navaja, da za predmetni postopek ni bistveno ali je bila sklenjena pogodba o naročilu ali ne, pač pa, da so bile storitve opravljene. Toženec je pokazal interes za sodelovanje. V skladu s 17. členom Zakona o odvetništvu je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Upravičen je tudi do plačila za sestanek (celo izven uradnih ur in prostorov tožnice) na katerem se stranka ali ponudnik ne odločita za sodelovanje. Enako velja za elektronsko odgovarjanje stranki. Ni sporno, da je bil sestanek 7. 2. 2020 opravljen, in da je bila elektronska korespondenca z dne 3. 2. 2020 in z dne 19. 2. 2020 opravljena, v njej pa podana stališča, ki jih je moč oblikovati le na podlagi pravnega znanja.

3. Na vročeno pritožbo toženec ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP), vendar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabilo.

6. Relevantno dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče vezano, je sledeče: - toženec je odvetniku A. A. (ki je kasneje prenehal delovati kot samostojni odvetnik in je bil od 1. 10. 2018 zaposlen pri Odvetniški pisarni B. B. ter delo opravljal v podružnici C., ki je z delom prenehala 13. 12. 2019, spisi podružnice, vključno s spisom toženca pa so bili preneseni k tožnici) 5. 4. 2018 podpisal pooblastilo za pripravo odškodninskega zahtevka in z njim dogovor o višini odvetniške nagrade; - tožnica je toženca 17. 1. 2020 kontaktirala po telefonu v zvezi z nadaljevanjem postopka, pravdni stranki sta se 7. 2. 2020 dobili na sestanku, kjer sta se pogajali glede sodelovanja, tožnica je tožencu 3. 2. 2020 in 19. 2. 2020 poslala dve elektronski sporočili (prvo zgolj s kontaktnimi podatki in drugo s kratkim pojasnilo glede pretrganja zastaranja) ter tožencu 3. 3. 2020 izstavila račun za vtoževani znesek2, ki ga ta ni plačal. Sodišče prve stopnje zaključi, da tožnica ni dokazala obstoj mandatnega razmerja.

7. V 1. členu Odvetniške tarife (OT)3 je določeno, da tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom oziroma odvetniškim družbam (v nadaljnjem besedilu: odvetnik) za izvršene pravne storitve. Stranka je oseba, za katero odvetnik izvrši pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je pooblastilno razmerje sklenjeno ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa (naročnik storitve). Pritožba zato zmotno meni, da za predmetni postopek ni bistvenega pomena ali je bila sklenjena pogodba o naročilu ali ne. Naročilo je namreč predpogoj, da se storitev lahko zaračuna. Za to pa je potrebno, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, soglasje volj (s strani tožnice za sprejem naročila in s strani toženca za naročilo tožnici). Pravilno je tudi stališče, da sta bili stranki na sestanku šele v fazi pogajanj. V tej fazi pa še ne pride do soglasij volj. Tožnica bi bila do plačila po 17. členu ZOdv4 upravičena šele, če bi za storitev dobila naročilo (in ga sprejela), a ga ni. Toženec je v enem od elektronskih sporočil (z dne 10. 2. 2020) med drugim, tako kot navaja pritožba, res zapisal: „Jaz predlagam – poziv dotični zobozdravnici, za odškodnino“, vendar očitno tudi tožnica tega ni štela za naročilo, saj je tožencu 12. 2. 2020 poslala ponudbo z navedbama: Pravna podlaga: Sklene se pogodba o opravljanju in plačilu odvetniških storitev in Veljavnost ponudbe do: 14. 2. 2020 do 10.00 ure. Tožnica bi bila upravičena zaračunati za uvodni sestanek samo v primeru, če bi predhodno poskrbela, da ji toženec podpiše pooblastilo, pa tega ni storila. Prizadevanja tožnice za pridobitev nove stranke tako niso bila uspešna.

8. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo po sodnici posameznici (peti odstavek 458. člena ZPP).

10. Pritožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami 2 V računu je obračunano 100 točk za sestanek 7. 2. 2020, 2 x 20 točk za elektronski sporočili z dne 3. 2. 2020 in z dne 19. 2. 2020 ter 2 % materialnih stroškov od skupne vrednosti storitve. 3 Uradni list RS, številka 2/15, s kasnejšimi spremembami. 4 Zakon o odvetništvu, Uradni list RS, številka 18/93, s kasnejšimi spremembami.