Jedro

Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da sta bili izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke 29. 4. 2014 odposlani na naslov tožničine pooblaščenke in da je po preteku 21 dni od dneva odpreme nastopila fikcija vročitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo ter odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica po pooblaščenki zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se ne strinja z zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je mogoče s stopnjo prepričanja sklepati, da sta bili v tem socialnem sporu izpodbijani dokončni odločbi poslani na naslov pooblaščenke. Dejstvo je, da niti stranka niti pooblaščenka nista sprejeli izpodbijanih dokončnih odločb. Odločbi je pooblaščenka prejela šele, ko ju je zahtevala z dopisom z dne 16. 9. 2016 in sta ji bili vročeni 28. 9. 2016. Dokazno breme o vročitvi odločb je na toženi stranki. Priča A.A. je sicer izpovedala, da lahko zagotovi, da je vsa pošta, ki ima odpremni žig tudi dejansko odpremljena. V zvezi s spornima odločbama pa ni mogoče ugotoviti, komu sta bili odločbi poslani. Tudi priča B.B. ni potrdil dejstva, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta bili sporni odločbi zanesljivo poslani pooblaščenki tožnice. Tudi priča C.C. je izpovedala, da za nazaj ni mogoče reči, komu sta bili poslani, saj sledljivosti za navadne pošiljke ni oziroma kot je razumeti izpovedbo priče, sledljivosti tudi ne zagotavljajo, saj ne vodijo evidence o poslanih navadnih poštnih pošiljkah. Upoštevaje navedene izpovedbe zaslišanih prič tako ni utemeljen zaključek sodišča, da sta bili sporni odločbi 29. 4. 2014 poslani pooblaščenki tožnice, saj tega dejstva ni potrdila nobena od zaslišanih prič. Določba 37.a člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju:ZUPJS)1 ne določa, komu se odločba vroča, če ima stranka pooblaščenca, zato je treba glede vročanja uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)2. Skladno s prvim odstavkom 88. člena ZUP se odločba vroča pooblaščencu, kadar ima stranka pooblaščenca. Vročitev pooblaščencu pa se opravi tako, kot je to predpisano v členih od 83 do 87 tega zakona (drugi odstavek 88. člena ZUP). Sodišče je tako napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede vročanja stranki, ki ima pooblaščenca. Tožena stranka tudi ni dokazala, da sta bili odločbi sploh odpremljeni pooblaščenki, saj tega dejstva ni potrdila nobena od zaslišanih prič. To pa pomeni, da je neutemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da sta bili odločbi poslani na pravilni naslov, to je na naslov pooblaščenke tožnice. Sodišče je s tem v zvezi tudi napačno uporabilo materialno pravo. Tožnica je tudi pravočasno navedla, da iz tehničnega vidika ni verjetno, da bi CSD odločbo ministrstva odpremil pooblaščenki istega dne, kot jo je prejel. Te navedbe sodišče prve stopnje ni presojalo v povezavi z izpovedbo prič, da se v primeru nepopolnih naslovov (naslov v uvodu odločb ministrstva je bil namreč brez hišne številke) opravijo dodatne poizvedbe in da vročitev odredi strokovni delavec ter odločbo nato dostavi tajništvu. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje glede vprašanja pravočasnosti vložitve tožbe nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. Tožnica je po pooblaščenki 20. 10. 2016 vložila tožbo zoper dokončni odločbi tožene stranke št. ... z dne 24. 4. 2014 in št. ... z dne 25. 4. 2014. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku kjer je ugotavljalo, kdaj sta bili dokončni odločbi vročeni pooblaščenki tožnice presodilo, da sta bili obe odločbi dejansko odpremljeni 29. 4. 2014 ter odposlani pooblaščenki tožnice. Upoštevaje 37.a člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)4 je bila vročitev opravljena 21 dan od dneva odpreme (fikcija vročitve). Posledično je sodišče štelo, da je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, zato je tožbo zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je taka odločitev preuranjena. Bistveno za razsojo sporne zadeve je namreč dejstvo, ki med strankama ni sporno in sicer, da je tožnico že v predsodnem postopku zastopala pooblaščena odvetnica. Skladno s prvim odstavkom 88. člena ZUP se v primeru, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pisanja vroča njemu5. Sodišče prve stopnje je na podlagi odpremne štampiljke na odločbi, ki niti ni podpisana in sicer da je bilo pisanje odpremljeno 29. 4. 2014 zaključilo, da je bilo pisanje poslano pooblaščenki tožnice. Da je bilo pisanje res poslano pooblaščenki tožnice pa ni potrdila nobena od zaslišanih prič. Iz izpovedbe zaslišanih prič izhaja le, da je v praksi praviloma tako, da se vroča pooblaščencu. Priča A.A. pa je izrecno izpovedala, da za konkreten primer ne ve, komu je bilo pisanje poslano, niti tega danes ni mogoče ugotoviti. Enako sta izpovedali tudi priča B.B. in priča C.C.. Za samo odločitev torej ni odločilno, kako prvostopenjski organ (CSD) postopa v podobnih primerih, temveč mora biti ugotovljeno, ali je ta organ odločbi posredoval tožnici, ali pa njeni pooblaščenki. Sodišče prve stopnje glede prejema spornih odločb niti tožnice niti njene pooblaščenke ni zaslišalo. Prav tako se tudi ni opredelilo do dejstva, da v uvodu odločbe pooblaščenka niti ni poimensko navedena, pa tudi sam naslov je pomanjkljiv, saj manjka številka. Razen tega sta imeli tožnica in pa njena pooblaščenka v spornem obdobju zelo podoben naslov. Upoštevaje vse navedeno je tako sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da sta bili izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke 29. 4. 2014 odposlani na naslov tožničine pooblaščenke in da je po preteku 21 dni od dneva odpreme nastopila fikcija vročitve.

7. Da bodo lahko odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti postopka, je bilo potrebno na temelju tretjega odstavka 365. člena ZPP ugoditi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo z izvedbo potrebnih dokazov dodatno razčistilo, kdaj sta bili izpodbijani dokončni odločbi tožene stranke vročeni pooblaščenki tožnice ter nato ponovno presodilo, ali je bila tožba vložena v zakonsko določenem roku. Če je bila, bo potrebno zadevo presojati po vsebini, v nasprotnem primeru pa tožbo ponovno kot prepozno vloženo zavreči. 8. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami. 5 Glej Psp 376/2015 z dne 27. 8. 2015.