Jedro

3 točka 1. odstavka 273. člena ZIZ določa, da se lahko izda začasna odredba, s katero se dolžniku prepove, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. Sodišče skupaj s takšno začasno odredbo določi tudi denarno kazen v primeru kršitve prepovedi v skladu z 2. odstavkom 226. člena ZIZ. Denarno kazen sodišče izreče po uradni dolžnosti, ki se v primeru kršitve izterja v korist proračuna sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v 3. točki v prvem odstavku spremeni tako, da se glasi: »Toženi stranki se prepoveduje motiti posest tožeče stranke na optičnih vlaknih in signalu z razklopom optičnih vlaken in prekinitvijo ali motenjem signala ter vsako drugo podobno motenje posesti tožeče stranke na optičnih vlaknih ali signalu in sicer na relacijah v Ljubljani po naslednji tabeli:«, v ostalem delu, ki se nanaša na tabelo relacij ostane točka 3 nespremenjena, doda pa se 5. točka, ki se glasi:« V primeru, da tožena stranka ravna v nasprotju z 3. točko te začasne odredbe, je dolžna plačati denarno kazen v višini 80.000, 00 EUR za vsako posamezno kršitev«.

Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku petih ur od vročitve sklepa vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da ponovno vzpostavi prekinjene optične povezave med tožečo stranko in njenimi naročniki, tako da spoji optična vlakna in stori vse potrebno za prenos signala, da ne bo izvršbe na relacijah po Ljubljani po priloženi tabeli (točka 1), za primer, če tožena stranka ne bo ravnala kot izhaja iz 1. točke začasne odredbe, se zaradi izvršitve začasne odredbe zoper toženo stranko dovoli izvršba s pooblastilom tožeči stranki, da na stroške tožene stranke sama ali po svojem izvajalcu izvrši vsa dejanja iz 1. točke tega sklepa (točka 2). Toženi stranki je bilo prepovedano motiti posest tožeče stranke na optičnih vlaknih z razklopom optičnih vlaken ter vsako drugo podobno motenje posesti tožeče stranke na optičnih vlaknih na relacijah v Ljubljani po predloženi tabeli (točka 3), veljavnost začasne odredbe je bila omejena do pravnomočne rešitve pravdne zadeve (točka 4), zavrnjen pa je bil predlog za začasno odredbo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala, da se toženi stranki prepove motiti posest tožeče stranke na signalu s prekinitvijo ali motenjem signala ter vsako drugo podobno motenje posesti tožeče stranke na signalu, in sicer na relacijah v Ljubljani po predloženi tabeli (prva alineja/II) ter da je tožena stranka dolžna plačati denarno kazen v višini 80.000,00 EUR za vsako posamezno kršitev (druga alineja/II).

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper zavrnilni del zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da signal ni stvar, je zmotna. Stvari so različne oblike energije in valovanja, ki jih lahko človek obvladuje, optična vlakna pa omogočajo prenos svetlobe in s tem prenos informacij. Svetloba je elektromagnetno valovanje. Tožeča stranka ni zatrjevala kršitve svoje pravice, ampak motenje posesti signala, zato je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je predmet zahtevanega posestnega varstva pravica. Stvarnopravni zakonik (1) ne vsebuje izrecne določbe o določitvi denarne kazni, določa pa, da lahko sodišče odredi druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem posesti. Različne vrsta začasne odredbe so opredeljene v 273. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (2), ki izrecno določa, da lahko sodišče izda vsako začasno odredbo, s katero se doseže namen zavarovanja, lahko pa določi tudi denarno kazen. Sklep, s katerim sodišče le prepoveduje toženi stranki motiti posest, nima učinkovitih varovanih učinkov in nasprotuje smislu začasne odredbe, katere namen je preprečiti samovoljno ravnanje v nasprotju z izdano začasno odredbo.

Pritožba je utemeljena.

Stvar je samostojen telesen predmet, ki ga človek lahko obvladuje. Za stvar se štejejo različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje (15. člen Stvarnopravnega zakonika). Tožeča stranka je zatrjevala, da ima fizično oblast nad signalom, ki zagotavlja elektronsko komunikacijo do naročnikov tožeče stranke. Tožeča stranka ni zatrjevala le, da je posestnica optičnih vlaken, ki jih uporablja za zagotavljanje omrežnega signala iz svojega sistema do naročnikov, temveč da ima v posesti tako optična vlakna kot tudi signal. Zatrjevala je, da je tožena stranka s prekinitvijo in motenjem signala motila mirno posest tožeče stranke na optičnih vlaknih in signalu, ki ju je označila kot stvari (3). Iz navedenega razloga je zahtevala vzpostavitev prekinjanje optične povezave med tožečo stranko in naročniki. Sodišče prve stopnje je verjetnostno ugotovilo, da je prišlo do prekinitve optične povezave med tožečo stranko in naročniki, kar pomeni, da je prišlo do prekinitve signala in s tem izpada optične povezave ter posledično do motenja posesti. Tožeča stranka zatrjuje, da je do prekinitve elektronskih komunikacij med tožečo stranko in naročniki prišlo tako iz razloga, ker je tožena stranka razklenila spoje optičnih vlaken, kakor tudi iz razloga, ker je tožena stranka prekinila in motila signal med tožečo stranko in njenimi naročniki. Motenje signala, kot ga zatrjuje tožeča stranka, predstavlja nedopustni poseg tožene stranke v distribucijo signala (elektronske komunikacije) od tožeče stranke do svojih naročnikov. Ker je prišlo do izpada optične povezave z naročniki, je verjetnostno izkazano, da je tožena stranka posegla v posest tožeče stranke na signalu tudi s prekinitvami in motenjem signala (4), zato je pritožbeno sodišče z začasno odredbo toženi stranki prepovedalo motiti posest signala tožeče stranke na takšen način (5).

Tožeča stranka ni predlagala denarne kazni v smislu določbe 34. člena SPZ, marveč kot izvršilno sredstvo, da tožena stranka ne bi kršila izdano začasno odredbo. Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Tretja točka prvega odstavka 273. člena ZIZ določa, da se lahko izda začasna odredba, s katero se dolžniku prepove, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev. Sodišče skupaj s takšno začasno odredbo določi tudi denarno kazen v primeru kršitve prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZIZ. Denarno kazen sodišče izreče po uradni dolžnosti, ki se v primeru kršitve izterja v korist proračuna sodišča (6). Ker je bila odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna, je pritožbeno sodišče v okviru določbe drugega odstavka 226. člena ZIZ določilo denarno kazen v primeru posamezne kršitve v višini 80.000,00 EUR ter pri tem upoštevalo način motitvenega ravnanja tožene stranke in škodo, ki bi z posegom nastala tožeči stranki in naročnikom (7).

Pritožba je bila utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo, saj je ugotovilo, da je prvo sodišče zmotno uporabilo materialno pravo (15. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 366. člen ZPP in 5. alinejo prvega odstavka 358. člena ZPP).

Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

(1) V nadaljevanju SPZ.

(2) V nadaljevanju ZIZ.

(3) Glej tretji odstavek stran 2 tožbe.

(4) In ne le z odstranitvijo spojev električnih vlaken, s tem, da bo morala tožeča stranka v zvezi z motenjskim zahtevkom v nadaljevanju postopka podrobneje navesti dejstva v zvezi z prekinjanjem in motenjem signala s strani tožene stranke in predlagati dodatne dokaze.

(5) Primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4196/2005 in II Cp 3085/2005, sklep Višjega sodišča v Celju Cp 1127/99 in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 657/2001. (6) Primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1903/99 in I Cp 2177/2000. (7) Podrobneje o tem glej navedbe tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe stran 10-13.